Vъ konecъ, їdіfymu, pёsnь dv7du, li
Rёhъ: sohranю2 puti6 mo‰, є4že ne sogrэšati mi2 ljzhkomъ moi1mъ: položi1hъ ўstHmъ moi6mъ hrani1lo, vnegdA vostati grёšnomu predo mn0ю.
NJnэmёhъ i3 smiri1hsz, i3 ўmolčahъ t bl†gъ, i3 bolёznь moS njbnovi1sz.
Sogrёzsz serdce moE vo mnЁ, i3 vъ poučenіi moemъ razgori1tsz džgnь: glag0lahъ ljzhkomъ moi1mъ:
Skaži1 mi, gDi, konči1nu moю2 i3 čislo2 dnjй moi1hъ, k0e є4stь, da razumёю, čto2 lišaюsz ѓzъ.
SE, p‰di položi1lъ є3si2 dni6 mo‰, i3 sostavъ m0й ćkw ničt0že pred8 tob0ю: nbače vssčєskaz suetA vsskъ čelovёkъ živhй.
U5bo w4brazomъ h0ditъ čelovёkъ, nbače vsye mztetsz: sokr0viщstvuetъ, i3 ne vёstь, komY soberetъ |.
I# nhnэ kto2 terpёnіe moE; ne gDь li; i3 sostavъ m0й t tebє2 є4stь.
T vsёhъ bezzak0nій moi1hъ i3zbavi mS: ponošenіe bezymnomu dalъ mS є3si2.
NJnэmёhъ i3 ne tverz0hъ ќstъ moi1hъ, ćkw tы2 sotvori1lъ є3si2.
Tstavi t menE r†nы tvo‰: t krёposti bo ruki2 tvoeS ѓzъ i3sčez0hъ.
Vo njbličenіihъ nj bezzak0nіi nakazalъ є3si2 čelovёka, i3 i3stazlъ є3si2 ćkw pauči1nu dyšu є3gw2: nbače vsye vsskъ čelovёkъ.
Ўslhši moli1tvu moю2, gDi, i3 molenіe moE vnuši2, slezъ moi1hъ ne premolči2: ćkw preselьnikъ ѓzъ є4smь ў tebє2 i3 prišlecъ, ćkože vsi2 ntcы2 moi2.
NJslabi mi2, da počjю, prežde daže ne tidY, i3 ktomY ne bydu.
