NASLOVNA » Crkvene knjige za zajedničko bogosluženje » Posni triod

Posni triod

S™hй i3 veli1kій četvert0kъ

Povečerіe že glag0lemъ maloe, na nemže poemъ tripёsnecъ gospodi1na ґndrea veli1kagw četvertkA. Glasъ ѕ7.

Pёsnь d7.

Їrm0sъ: Ўslhša prbr0kъ prišestvіe tvoE gDi, i3 ўbossz, ćkw h0щeši t dv7ы rodi1tisz, i3 čelovёkwmъ kvi1tisz, i3 glag0laše: ўslhšahъ slyhъ tv0й, i3 ўboshsz, slava si1lэ tvoeй gDi.

G0rnica p0stlanaz, prіstъ tS sozdatelz i3 s8tai1nniki, i3 tamw pashu skončalъ є3si2, i3 tamw sodёlalъ є3si2 t†instva: tamw bo dvэmA p0slanoma nhnэ ўčenik0ma tvoi1ma, pasha ўgot0vasz tebЁ.

I#di1te ko džnsicэ, vs‰ vёdый predglag0letъ ґpclwmъ, i3 blženъ є4stь, i4že m0žetъ vёrnw prіsti gDa: g0rnicu ќbw serdce pred8ugot0vavъ, i3 večerю blgočestіe.

Nravъ srebrolю1bіz, i3 w4brazъ tv0й bezymіz i3sp0lnь nesmhslennый їydo: vvёrenъ bo bhvъ є3di1nъ t0kmw kovčežcu, vsskw ne prekloni1lsz є3si2 kъ miloserdію: no zaklюči1lъ є3si2 žest0kagw tvoegw2 serdca ўtr0bu, predavъ є3di1nago blgoutr0bnago.

Nravъ bGoubjйcъ prodanію srebrolю1bca smэsi1vыйsz: džvъ ќbw ko ўbіenію vowruži1vsz, džvъ že kъ srebrenikwmъ ўstremlsšesz: ўdavlenіemъ bo togdA predrazsudi1vъ pokasnіe ѕlЁ, є4že ži1ti liši1sz.

Lobыzanіe i3sp0lneno lьsti2, є4že raduйsz, so nryžіemъ, lьsti1vый їydo: ljzhkomъ ќbw provэщavaeši ±že kъ soedinenію, nravomъ že pomavaeši kъ razstosnію: predati bo bezzak0nnikwmъ blgodёtelz lestnэ pouči1lsz є3si2.

Lobыzaeši i3 prodaeši їydo, cэlyeši i3 ne stыdi1šisz, lestію pritekjй. Kto2 nenavi1dz lobыzaetъ treokasnne; kto2 lюbS prodaetъ na cэnЁ; lobыzanіe tvoegw2 bezstydnagw ѕlosovёtіz njbličaetъ proizvolenіe.

Slava: Nerazdёlьnoe suщestv0mъ, nesli1tnoe li1cы, bGosl0vlю tS, trbčeskoe є3di1no b9estvo2, ćkw є3dinocarstvennoe i3 soprest0lьnoe, vopію2 tebЁ pёsnь veli1kuю, vъ vhšnihъ tregybw pэsnosl0vimuю.

BGor0dičenъ: Začatіe pače sl0va, ržctvo2 tvoE pače є3stestvA bGorodi1telьnice: džvo ќbw t d¦a bez8 sёmene, džvo že zak0nwvъ є3stestvA tasщeesz, ćkw netlёnno, i3 pače є3stestvA vsskagw roždenіz: bGъ bo raždaemoe.

Sэdalenъ, glasъ d7.

Pod0benъ: Kvi1lsz є3si2 dnesь:

Kdhй vLko so ўčeniki2 tvoi1mi, tainstvennw kvi1lъ є3si2 vses™0e tvoE zakolenіe, i4mže tli2 i3zbavihomsz, čestn†z tvo‰ počitaющіi strad†nіz.

Pёsnь }.

Їrm0sъ: E#g0že vHinstva nebє1snaz slavztъ, i3 trepeщutъ heruvjmi i3 serafjmi, vssko dыhanіe i3 tvarь: p0йte, blgoslovi1te i3 prevoznosi1te vo vs‰ vёki.

Zak0nnoe skončavъ povelёnіe, skriž†li zakHnnыz napisavый vъ sіnai, snэdE ќbw pashu drevnюю i3 sэn0vnuю: bhstь že pasha taйnaz i3 živožertvennaz.

T vёka sokrovennuю hrtE premydrostь taйnovodS, pokazalъ є3si2 kypnw vsBmъ ґpclwmъ sp7se na večeri, ю4že cRkvamъ predaša bGon0snіi.

E#di1nъ t vasъ lestію predastъ mS, є3vreєmъ prodavъ vъ n0щь sію2, sіE hrt0sъ vozopi1vъ smuщaše drygi: togdA є3di1nъ ko є3di1nomu, nedoumэvazsz kolebašesz.

Smiri1vsz nasъ radi bogatый, t večeri vostavъ, lentій prіemъ, si1mъ prepossalsz є3si2, i3 prekl0nь vhю, njmhlъ є3si2 n0gi ў§nkHvъ i3 predatelz.

Pače ўmA, i3 neizrečenna razuma vыsotЁ tvoeй ї}se, kto2 ne ўdivi1tsz! Ćkw brenію predstalъ є3si2, sodёtelю vssčeskihъ, njmыvaz ќbw n0gi, njtiraz že i3 lentіemъ.

Ў§nkъ, є3g0že lюblsše gDь, na persi vozlegъ, rečE kъ nemY: kt0 є3stь predasй tS; hrt0sъ že ko džnomu: seй vloži1vый vъ soli1lo nhnэ ryku.

Ўčeni1kъ hlёbъ prіemый, po hlёbэ tlučaetsz, prodanію poučazйsz, tečetъ ko їudeєmъ, glag0letъ bezzakHnnыmъ: čto2 mnЁ h0щete dati: i3 ѓzъ є3go2 vamъ predamъ.

Blgoslovi1mъ nc7A, i3 sn7a, i3 s™ago d¦a, gDa.

E#di1nago bGa po suщestvY čtY, tri2 v3post†si poю2 njpredэli1telьnэ, i4nыz, no ne i4nakwvыz: poneže b9estvo2 є3di1no, vъ trіehъ li1cэhъ, i4bo nc7ъ, i3 sn7ъ, i3 b9estvennый d¦ъ.

BGor0dičenъ: I#zbavi nasъ ї}se sp7se našъ t lesti lukavagw, i3 napasti: prіimi2 bcdu molsщuюsz neprestannw: m™i bo є4stь, i3 m0žetъ tS ўmoli1ti.

Hvalimъ, blgoslovi1mъ:

I# paki їrm0sъ: E#g0že vHinstva nebє1snaz:

Pёsnь f7.

Їrm0sъ: Bezsёmennagw začatіz ržctvo2 neskazannoe, m™re bezmyžnыz netlёnenъ pl0dъ: b9іe bo roždenіe njbnovlsetъ є3stєstvA. Tёmže tS vsi2 r0di, ćkw bGonevёstnuю m™rь, pravoslavnw veličaemъ.

Veli1koe tainstvo tvoegw2 vočlvёčenіz, na večeri sovozležaщu tebЁ ў§nkHmъ tvoi6mъ člvэkolю1bče, tkrhvъ reklъ є3si2: kdi1te hlёbъ živ0tnый vёroю, pjйte i3 kr0vь i3zlіsnnuю t bGorebrennagw zakolenіz.

Sёnь nbcnaz kvi1sz g0rnica, i3dёže pashu hrt0sъ soverši2: večerz bezkr0vnaz, i3 slovesnaz slyžba, trapeza že tamw soveršennыhъ t†inъ, mhslennый žertvennikъ.

Pasha hrt0sъ є4stь veli1kaz i3 vsečestnaz, snэdenъ bhvъ ćkw hlёbъ, zaklanъ že ćkw nvčA: t0й bo voznesesz nj nasъ žertva. Togw2 tёla blgočestnw, i3 togw2 kr0ve vsi2 taйnw pričaщaemsz.

Hlёbъ blgoslovi1vъ, hlёbъ shй nbcnый, blgodari1vъ nc7Y rodi1telю, prіemый, i3 čašu ў§nkHmъ davalъ є3si2: prіimi1te, kdi1te, vopіS, sіE є4stь tёlo moE, i3 kr0vь netlёnnыz ži1zni.

Ґmi1nь glag0lz, rečE r0ždіzmъ lozA, ґpclwmъ hrt0sъ i4stina: tselэ ne i4mamъ pi1ti t lozы2 pitіE, d0ndeže pію2 є5 n0voe, vo slavэ nc7A moegw2, sъ vami naslёdniki moi1mi.

Prodaeši na tri1desztihъ srebrenicэhъ gDa, i3 ne pomыšlseši їydo bezzak0nnый večeri tainstvo, i3li2 čestn0e ўmovenіe. Q kakw pop0lzsz padenіemъ vъ konecъ svёta prišelъ є3si2, ўdavlenіe njblobыzavъ!

Rycэ prosterlъ є3si2, i4miže hlёbъ prіslъ є3si2 netlёnіz, prіsti srebreniki, ўstA kъ cэlovanію prinosS lьsti1vnw, i4miže tёlo hrt0vo i3 kr0vь prіslъ є3si2: no g0re tebЁ, ćkože rečE hrt0sъ.

Hrt0sъ ўčredi2 mjrъ, nbcnый i3 b9estvennый hlёbъ: prіidi1te ќbw hrtolю1bcы, brennыmi ўstnami, či1stыmi že serdcы2, prіi1memъ vёrnw žremuю pashu, vъ nasъ svzщennodёйstvuemuю.

Slava: Nc7A proslavimъ, sn7a prevoznesemъ, b9estvennomu d¦u vёrnw pokloni1msz, trbcэ nerazdёlьnэй, є3di1nicэ po suщestvY: ćkw svёtu i3 svёtwmъ, životY i3 životHmъ, životvorsщemu i3 prosvэщaющemu koncы2.

BGor0dičenъ: Čert0gъ nbcnый, i3 nevёsta prisnodv7a, є3di1na kvi1lasz є3si2, bGa nosi1vši, r0ždši že neprel0žnw, i3z8 tebE voploщenna. Tёmže tS vsi2 r0di ćkw bGonevёstnuю m™rь, pravoslavnw veličaemъ.

I# paki їrm0sъ: Bezsёmennagw začatіz: I# pokl0nъ.

I# pr0čee povečerіz malagw po nbhčaю, i3 tpystъ, i3 tvori1mъ pokl0nы G, vsi2 ravnw k0snw. I# bhvšeй mltvэ, t predstostelz, th0dimъ vъ kє1llіi svo‰.

Vёdomo že bydi, ćkw t segw2 s™agw dnE, polynoщnica ne poetsz vъ cRkvi, do sedmi1cы fwminы2.

Vo s™hй i3 veli1kій četvert0kъ na ќtreni, klepletъ paraekklisіarhъ vъ sedmhй časъ n0щi, i3 sobravšыmsz namъ vъ cRkovь, i3 sotv0ršu sщ7enniku načalo:

Blgoslovenъ bGъ našъ:

Načinaemъ ѓbіe po nbhčaю: taže šestopalmіe, po i3spolnenіi šestopalmіa, Ґllilyіa, na glasъ }. I# troparь glasъ }:

E#gdA slavnіi ў§ncы2 na ўmovenіi večeri prosvэщahusz, togdA їyda ѕločesti1vый srebrolю1bіemъ nedygovavъ njmračašesz, i3 bezzakHnnыmъ sudіsmъ tebE pravednago sudію2 predaetъ. Vi1ždь i3mёnій rači1telю, si1hъ radi ўdavlenіe ўpotrebi1vša! Bэži2 neshtыz duši2, ўči1telю takwvaz derznyvšіz: i4že nj vsёhъ blgjй, gDi slava tebЁ. Tri1ždы.

Taže, є3đlіe t luki2 začalo Ri, bez8 prestypki:

Vo vremz džno, pribli1žašesz prazdnikъ nprэsnHkъ:

Konecъ vъ začalэ Rf-mъ:

Po nemže i3d0ša ў§ncы2 є3gw2.

I# pal0mъ n7. Mltvы že, Sp7si2 b9e lю1di tvo‰: ne glag0lemъ.

I# načinaemъ kanHnъ, tvorenіe gospodi1na kosmы2, glasъ ѕ7: їrmosы2 po dvaždы, tropari1 že na ѕ7. KanHnъ, є3gHže kraestr0čіe:

Ti2 makrA pempti makr0n v4mnon є3xadw.

E$že є4stь, Vъ veli1kій četvert0kъ d0lguю pёsnь poю2.

Pёsnь №.

Їrm0sъ: Sёčenoe sэčetsz m0re čermn0e, volnopitaemaz že i3zsušaetsz glubinA: tazžde kypnw bez8or{žnыmъ bhvši prohodi1ma, i3 vseor{žnыmъ gr0bъ. Pёsnь že bGokrasnaz vospэvašesz: slavnw proslavisz hrt0sъ bGъ našъ.

Vsevin0vnaz i3 podatelьnaz ži1zni, bezmёrnaz mydrostь b9іz, sozdA hramъ sebЁ t čctыz neiskusomyžnыz m™re: vъ hramъ bo tэlesnw njbolkjйsz, slavnw proslavisz hrt0sъ bGъ našъ.

Taйnovodsщi drygi svo‰, dušepitatelьnuю ўgotovlsetъ trapezu, bezsmertіz že voi1stinnu mydrostь b9іz rastvorsetъ čašu vBrnыmъ. Pristypimъ blgočestnw, i3 vozopіi1mъ: slavnw proslavisz hrt0sъ bGъ našъ.

Ўslhšimъ vsi2 vёrnіi, sozыvaющuю vыs0kimъ propovёdanіemъ, nesozdannuю i3 є3stestvennuю premydrostь b9ію, vopіetъ bo: vkusi1te i3 razumёvše, ćkw hrt0sъ ѓzъ, vozopjйte: slavnw proslavisz hrt0sъ bGъ našъ.

Poslэdi1 že paki їrm0sъ džba li6ka vkypэ.

Pёsnь G.

Їrm0sъ: GDi shй vsёhъ, i3 ziždi1telь bGъ, sozdannoe bezstrastnый njbniщavъ sebЁ soedini2, i3 pasha za ±že hotsše ўmreti, samъ shй sebE predpožrE: kdi1te, vopіS, tёlo moE, i3 vёroю ўtverdi1tesz.

I#zbavitelьnoю vsegw2 r0da čelovёča, tvoeю blže tvo‰ ў§nki2 napoi1lъ є3si2 veselіz čašeю, nap0lnivъ ю5, samъ bo sebE sщ7ennodёйstvueši, pjйte, vopіS, kr0vь moю2, i3 vёroю ўtverdi1tesz.

Bezymnый myžъ i4že vъ vasъ predatelь, ў§nkHmъ tvoi6mъ predreklъ є3si2 neѕl0bive, ne ўrazumёetъ si1hъ, i3 t0й nesmhslenъ shй ne i4matь razumёti. Nbače vo mnЁ prebydite, i3 vёroю ўtverdi1tesz.

Sэdalenъ, glasъ №.

Pod0benъ: Gr0bъ tv0й:

E#zera i3 i3st0čniki i3 morS sotvori1vый, smirenію nasъ nakazyz i3zrsdnomu, lentіemъ njpossavsz, ўčenikHvъ n0gi ўmы2, smirszsz premn0žestvomъ blgoutr0bіz, i3 vozvыšaz nasъ t pr0pasteй ѕl0bы, є3di1nъ člvэkolю1becъ.

Slava, glasъ G.

Pod0benъ: B9estvennыz vёrы:

Smirszsz za blgoutr0bіe, n0gi ўmhlъ є3si2 ўčenikHvъ tvoi1hъ, i3 kъ tečenію b9estvennomu sі‰ napravilъ є3si2: ne povinyzsz že petrъ ўmhtisz, ѓbіe b9estvennomu povinyetsz povelёnію, njmыvaemь, i3 tebЁ prilёžnw molssz, darovati namъ velію mlctь.

I# nhnэ, glasъ d7.

Pod0benъ: Kvi1lsz є3si2 dnesь:

Kdhй vLko so ўčeniki2 tvoi1mi, tainstvennw kvi1lъ є3si2 vses™0e tvoE zakolenіe, i4mže tli2 i3zbavihomsz, čestn†z tvo‰ počitaющіi strad†nіz.

Pёsnь d7.

Їrm0sъ: Provi1dэvъ prbr0kъ taйnu tvoю2 neizrečennuю hrtE, provozglasi2: položi1lъ є3si2 tverduю lюb0vь krёposti dž§e щedrый: є3dinor0dnago bo sn7a blgjй, njčiщenіe vъ mjrъ poslalъ є3si2.

Na strtь vsBmъ syщыmъ i3z8 ґdama i3stoči1všuю bezstrastіe, hrtE grzdhй, drugHmъ tvoi6mъ reklъ є3si2: sъ vami pashi seS pričasti1tisz vozželahъ: є3dinor0dnago bo mS njčiщenіe nc7ъ vъ mjrъ poslalъ є4stь.

Pričaщazsz čaši, ў§nkHmъ vopіslъ є3si2 bezsmertne: plodA l0znagw ktomY ne pію2 pr0čee, sъ vami živS: є3dinor0dnago bo mS njčiщenіe nc7ъ vъ mjrъ poslalъ є4stь.

PitіE n0voe pače sl0va, ѓzъ glag0lю, vo crtvіi moemъ, hrt0sъ drugHmъ, pію2, ćkože bo bGъ sъ vami b0gi bydu, reklъ є3si2: є3dinor0dnago bo mS njčiщenіe nc7ъ vъ mjrъ poslalъ є4stь.

Pёsnь є7.

Їrm0sъ: Soю1zomъ lюbvE svzzyemi ґpcli, vLčestvuщemu vsёmi sebE hrtY vozl0žše, krasnы n0gi njčiщahu, blgovэstvyющe vsBmъ mi1rъ.

Newderži1muю deržaщaz, i3 prevhsprennюю na vozdysэ v0du, bє1zdnы njbuzdovaющaz, i3 morS vostzzyющaz b9іz premydrostь, v0du vo ўmыvalьnicu vlivaetъ, n0gi že njmыvaetъ rabHvъ vLka.

Ў§nkHmъ pokazyetъ smirenіz w4brazъ vLka, džblaki njblagazй nb7o, prepozsyetsz lentіemъ, i3 preklonsetъ kwlёna, rabHmъ njmhti n0gi, vъ є3gHže rucЁ dыhanіe vsёhъ syщihъ.

Pёsnь ѕ7.

Їrm0sъ: Bezdna poslёdnzz grэhHvъ njbhde mS, i3 volnenіz ne ktomY terpS, ćkw їHna vLcэ vopію1 ti: t tli1 mz vozvedi2.

GDa glašaete mS, q ўčenicы2, i3 ўči1telz: є4smь bo, sp7se vopіslъ є3si2. Tёmže podražaйte w4brazъ, є3g0že vo mnЁ vi1dэste.

Skvernы kto2 ne i3mёz, njmhti ne trebuetъ n0gъ: či1sti že, q ўčenicы2 vы2, no ne vsi2: mgnovenіemъ bo bezči1nnw є3di1nъ t vasъ nei1stovstvuetъ.

Kondakъ, glasъ v7.

Pod0benъ: Vhšnihъ i3щS:

Hlёbъ prіemъ vъ rycэ predatelь, sokrovennw tы6z prostiraetъ, i3 prіemletъ cёnu sozdavšagw svoi1ma rukama čelovёka, i3 neispravlenъ prebhstь їyda rabъ i3 lьstecъ.

Jkosъ: Taйnoй trapezэ, vъ strasэ pribli1živšesz vsi2, či1stыmi dušami hlёbъ prіi1memъ, sprebыvaющe vLcэ: da vi1dimъ, kakw ўmыvaetъ n0gi ўčenikHvъ, i3 sotvori1mъ, ćkože vi1dimъ, drygъ drygu pokarsющesz, i3 drygъ drygu n0zэ ўmыvaющe, hrt0sъ bo takw povelЁ svoi6mъ ў§nkHmъ, predrekъ takw tvori1ti: no ne ўslhša їyda rabъ i3 lьstecъ.

Smnaxarь. Stіhi2 vo sщ7ennoe ўmovenіe:

Ўmыvaetъ ў§nkHvъ vъ večerъ bGъ n0gi:

E#gHže nogA popiraz bЁ vo є3demэ preщenіe drevle.

Na tainstvennuю večerю stіhi2:

Sugybaz večerz, pashu bo zak0na n0sitъ:

I# pashu n0vuю, kr0vь, tёlo vLčnee.

Na preestestvennuю mltvu stіhi2:

Mltva i3 straši1liщe, trudы2 kroveй:

HrtE licY ćvэ molssz.

Smertь, vragA prelьщaz vъ si1hъ.

Na predatelьstvo stіhi2:

Čto2 trebэ nožeй; čto2 drevesъ lюdolestcы,

Na hotsщago ўmreti vo i3zbavlenіe mjra;

Vo s™hй i3 veli1kій četvert0kъ, i5že vs‰ d0brэ sčini1všіi b9estvennіi ntcы2, drugъdrugoprіimatelьnw t b9estvennыhъ že ґpclъ, i3 sщ7ennыhъ i3 b9estvennыhъ є3đlій, predaša namъ čethre nBkaz prazdnovati: sщ7ennoe ўmovenіe: taйnuю večerю: predanіe ćvэ є4že po namъ strašnыhъ t†inъ: preestestvennuю mltvu, i3 samoe to2 predatelьstvo: poneže bo є3vreйskaz faska po pztcЁ žretisz i3msše. Bsše že ќbw prikladno, njbrazovanію poslёdstvovati i3 i4stinэ, vъ t0mъ ćvэ i3 є4že po namъ pascэ žretisz hrtY, predvari1vъ gDь našъ ї}sъ hrt0sъ, ćkože b9estvennіi ntcы2 glag0lюtъ, dёйstvuetъ tyю so ў§nki2 vъ večerъ četvertkA. T0й bo večerъ i3 pzt0kъ vesь, є3di1nъ denь ў є3vrє1й vmэnsetsz: si1ce bo nni2 či1slztъ noщedenstvo glag0lющe. Dёйstvova ќbw sію2 i3 togdA (ćkože rёša nёcыi) so ў§nki2 po zak0nu, i4hže є3di1nъ є4stь i3 b9estvennый zlatoystъ. Pervoe pr0stw stosщe, i3 njpossani, vъ sapogi2 njbuveni, žezlы2 podpiraющesz, i3 i4na є3li6ka zak0nъ povelэvaetъ, da ne zakonoprestypenъ voznepщyetsz. Sі‰ bo zevedeй ўgot0va: seй bo skudelь nossй vodы2, ćkože veli1kій glag0letъ ґfanasій, ѓщe i4nіi i4nakw nj semъ rёša. Pot0mъ že ў§nkHmъ soveršє1nnэйšaz pokazyz, i3 є4že po namъ pashi tainstvo predaetъ na g0rnicэ, ўžE našedšeй n0щi. Večeri bo, glag0letъ, bhvšeй, vozležE so dvэmanadesztь. Zri1 že, ćkw ne sіE bsše zak0nnaz pasha, večerz bo i3 vozležanіe, i3 hlёbъ, i3 vodA: tamw že vs‰ pečє1na ngnemъ, i3 bezkv†sna. Prežde že načatіz є4že večersti, (si1ce bo glag0letъ b9estvennый zlatoystъ) t večeri vostaetъ, i3 polagaetъ ni1zu ri6zы, i3 v0du vo ўmыvalьnicu vlivaetъ samъ samodёйstvuzй vs‰, vkypэ ќbw їydu ўsramlsz, vkypэ že i3 drugi6mъ ў§nkHmъ vospominaz, є4že starёйšinstva ne i3skati. Ćkože i3 po ўmovenіi nakazyetъ, glag0lz: hotsй bhti pervый, da bydetъ vsёhъ poslёdnій, samogo2 sebE položi1vъ vo ўkazanіe. Kvlsetsz že, ćkw prežde vsёhъ їydu ўmы2 hrt0sъ, bezstydnэ predsёdša: poslэdi1 že kъ petrY prih0ditъ: seй že teplьšій i3nhhъ shй, ў§telю vozbransetъ, i3 njstavlsetъ paki ѕёlьnэe. Ўmhvъ ќbw i4hъ n0gi, i3 vozvыšenіe preslavnoe smirenіemъ pokazavъ, vzemъ ri6zы paki, i3 vozlegъ, nakazyetъ i5hъ lюbi1ti drygъ dryga, i3 starёйšinstva ne i3skati. Kdyщыmъ že i5mъ, i3 nj predatelьstvэ vv0ditъ načalo. Mztyщыmsz že nj slovesi2 ўčenikHmъ, glag0letъ ї}sъ їwannu є3di1nomu taйnw: є3myže ѓzъ njmoči1vъ hlёbъ podamъ, t0й є4stь predasй mS. Ѓщe bo bы2 vёdalъ petrъ sl0vo, ѓki shй i3nhhъ teplьšій, їydu ўbi1lъ bы bsše. I# paki: njmoči1vый so mn0ю vъ soli1lo ryku: ćkože nboS bhša. Taže malw čto2 njstavlь, vzemъ hlёbъ, glag0letъ: prіimi1te, kdi1te, i3 čašu pod0bnэ: pjйte t neS vsi2, rekъ, sіS є4stь kr0vь moS n0vagw zavёta, sіE tvori1te vъ moE vospominanіe. Nbače i3 samъ sіE tvorS, kdsše i3 pіsše sъ ni1mi. Zri1 že, ćkw hlёbъ glag0letъ tёlo svoE, ґ ne njprэsn0kъ: da postыdstsz u5bo i5že žertvэ njprэsn0kъ prinossщіi. Po hlёbэ že vni1de vo їydu satanA: i3skušazй bo є3go2 prežde, nhnэ vsekonečnw vъ nego2 vseli1sz. I# i3zšedъ, glag0letъ: složenіe položi2 ґrhіereєmъ, da predastъ є3go2 i5mъ na tri1deszti srebrenicэhъ. Ўčenich že po večeri i3zыd0ša na g0ru є3leHnskuю, vъ nёkoe selo2, glag0lemoe gefsіmani2. Po mn0zэ že glag0letъ i5mъ ї}sъ: vы2 vsi2 soblaznitesz nj mnЁ vъ noщi2 seй. Petrъ že rečE: ѓщe i3 vsi2, ѓzъ ne tvergusz tebE: bsše že p0zdэ, si1rэčь glubokon0щіe. DŽnъ že glag0la: prežde daže ne vozglasi1tъ pёtelь dvaщi, tveržešisz menE tri1ždы, є4že i3 bhstь. Bosznію bezmёrnoю petrY ćtu bhvšu: bGu nemoщn0e pokazyющu є3stestvA, i3 kypnw poneže vselennuю є3mY vruči2, da t svoegw2 є3stestvA ўdobovodi1telьnoe razumёvъ, mlctivenъ bydetъ kъ sogrэšaющыmъ: nbače trikratnoe petr0vo tverženіe, vsёhъ čelovёkwvъ grёhъ kъ bGu i3z8wbrazovaše. Pervoe, zapovэdь ю4že prestupi2 ґdamъ. Vtor0e, pi1sannagw zak0na prestuplenіe. Tretіe že, samoe voploщenіe sl0va: є4že paki poslэdi2 sp7sъ tregybыmъ pokasnіemъ i3scэli2: za є4že, petre, lю1biši li mS, tri1ždы i3zreщi2. Po si1hъ že glag0letъ ў§nkHmъ, (čelovёčeskoe pokazyz, ćkw strašnA vsBmъ smertь) prisk0rbna є4stь dušA moS daže do smerti. I# prešedъ ćkw kamene verženіe, pomoli1sz trikratы, rekъ: dž§e m0й, ѓщe ne vozm0žetъ čaša sіS preйti2 t menE, ѓщe ю5 ne pію2: da bydetъ v0lz tvoS. I# paki: dž§e, ѓщe m0щno, da mi1mw i4detъ t menE čaša sіS; Kypnw ќbw ćkw člvёkъ sіE glag0lz, kypnw že i3 dіavola prehodS hi1trostnw: ćkw da nepщyz i3 džnago čelovёka bhti, za є4že negli bostisz, smerti radi krestnыz ne presэčetъ tainstva. Vozvraщьsz že i3 njbrёtъ ў§nki2 sn0mъ pogruženы, kъ petrY njbraщaetsz, si1ce glag0lz: ni є3di1nagw li časA vozmog0ste pobdёti so mn0ю; si1rэčь, tы2 glag0lzй daže i3 do smerti podvizatisz, si1ce s0nstvueši sъ pr0čimi. Prišedъ že njb8 džnъ p0lъ pot0ka kedrskagw, i3dёže bЁ vertogradъ vodvori1sz tamw so ўčeniki2 svoi1mi. Častw že tamw prihodi1ti nbhčaй i3mёzše. Tёmъ i3 їyda vёdzše mёsto: i4že nёkihъ t vHinъ vzemъ, i3 nar0du poslёduющu, prіi1de na ї}sa, davъ i5mъ lobzanіz znamenіe. Sіe že rečE, zaneže mn0gaždы ўderžanъ bhvъ, nesvlenъ t sredы2 i4hъ prohoždaše: ćkože i3 zdЁ samъ hrt0sъ prežde i3sh0ditъ kъ ni6mъ glag0lz: kogo2 i4щete; nni1 že є3gw2 i3 є3щE ne poznavahu, ne bo2 n0щь pretыkanіz bsše, svэti6la bo bёša, glag0letъ, i3 svэщы2 gorsщz, i3 strahomъ padše tluči1šasz, i3 paki prišedšыmъ samъ tvэщavaše. Їydэ že sotv0ršu složenіe, hrt0sъ glag0letъ: dryže, na nemže є3si2, si1rэčь, na neže prišelъ є3si2 їydo, blgovremenno є4stь. I# paki glag0letъ: ćkw na razb0йnika li i3zыd0ste so nryžіemъ i3 drevesы2 ćti mS; Vъ noщi1 že prіid0ša, da ne nёkaz molvA t nar0da bydetъ. TogdA teplэйšій petrъ i3zvlekъ n0žъ, t večeri bo bshu kъ sicevы6mъ ўgot0vleni, ґrhіereeva rabA malha i4menemъ porazi1vъ, desn0e ќho tsэčE. Vёdzše že ї}sъ, ćkw ґrhіereє rekytъ: ne d0brэ zak0nъ slhšaše i3 ўčaše: vozbransetъ ќbw petrY hrt0sъ, ćkw ne dobro2 є4stь poslyšniku syщu d¦0vnagw myža, mečA ўpotreblsti: malhovo že ќho i3scэlsetъ. E$mše že ќbw ї}sa, svszana priv0dztъ na dv0rъ ґrhіerea ѓnnы, i4že bЁ testь kaіafы: tamw bo bshu vsi2 s0brani na hrtA glassщіi, farіseє i3 kni1žnicы. ZdЁ ±že na petrA t ntrokovi1cы, tverženіe є3gw2 bыvaetъ, i3 n0щi posredЁ i3ždi1všeйsz, pёtelь vozglasi2 tretіe: džnъ že pomznyvъ vosplakasz g0rьkw. I# vremeni ўžE ko ќtru prišedšu, t ѓnnы ko ґrhіereю kaіafэ hrtA priv0dztъ, i3dёže i3 njplevanіe prіstъ, i3 lžesvidёteli vozzvani bhša: i3 njzarsющu dnю2 kъ pіlatu є3go2 posыlaetъ kaіafa. Privedšіi že є3go2, glag0letъ, ne vnid0ša vъ pretHrъ, da ne njskvernstsz, no da kdstъ pashu. Sobiraюtsz ќbw, ćkw bezzak0nnw negli ґrhіerei i3 farіsei togdA sodёzša preloži1vše pashu, ćkože glag0letъ b9estvennый zlatoystъ: vъ n0щь bo džnu podobaše i5mъ tyю ćsti, no hrt0va radi ўbjйstva preloži1ša. Ґ ćkw togdA d0lžno bsše i5mъ ćsti ю5, kvi2 hrt0sъ, prežde večerю n0щію kdhй, taže taйnonauči1vъ soveršє1nnыmъ: i3li2 ćkw vъ zak0nnomъ w4brazэ podobaše, ćkože rečeno bhstь, i3 i4stinэ bhti: їwannъ bo prežde prazdnika glag0letъ pashi. Si1hъ radi vsёhъ bhvšihъ vъ četvert0kъ, i3 n0щь є3gw2 togdašnuю i3 mы2 prazdnuemъ, pominanіe strašnыhъ i3 neizrečennыhъ dёlъ džnыhъ i3 dэsnій so strahomъ tvorsщe. Neizrečennыmъ tvoi1mъ blgoutr0bіemъ hrtE b9e našъ, pomi1luй nasъ, ґmi1nь.

Pёsnь z7.

Їrm0sъ: DŽtrocы vъ vavmlHnэ peщnagw plamene ne ўbosšasz, no posredЁ plamene vverženi, njrošaemi poshu: blgoslovenъ є3si2 gDi b9e ntє1cъ našihъ.

Pomavaz glav0ю їyda ѕl†z predzrёvъ podvi1že, blgovremenіe i3skjй predati sudію2 na njsuždenіe, i4že vsёhъ є4stь gDь i3 bGъ ntє1cъ našihъ.

Vamъ hrt0sъ drugHmъ vopіsše: є3di1nъ predastъ mS, veselіz zabhvše, sk0rbію i3 strahomъ njderži1mi bshu: kto2 seй, skaži2, glag0lющe, b9e ntє1cъ našihъ;

I$že so mn0ю ryku svoю2 vъ soli1lo vloži1tъ derzostію, tomY nbače dobro2 bы vratA žitіS proйti2 nikogdaže: sego2, i4že bЁ predatelь, kvlsše bGъ ntє1cъ našihъ.

Pёsnь }.

Їrm0sъ: Za zak0nы ntečєskіz blžennіi vъ vavmlHnэ ю4nwši predbёdstvuющe, carю1ющagw njplevaša povelёnіe bezymnoe, i3 sovokypleni i4mže ne svari1šasz ngnemъ, deržavstvuющemu dost0йnuю vospэvahu pёsnь: gDa p0йte dэlA, i3 prevoznosi1te vo vs‰ vёki.

Soobёdnicы blžennіi, vъ sіHnэ sl0vomъ preterpёvše ґpcli poslёdovahu pastыrю, ćkw ѓgncы, i3 sovokypleni, є3gHže ne razluči1šasz hrtA, b9estvennыmъ sl0vomъ pitaemi, blgodarstvennw vopіshu: gDa p0йte dэlA, i3 prevoznosi1te vo vs‰ vёki.

Zak0nnыz dryžbы ѕloimeni1tый їskarіHtъ v0leю zabhvъ, ±že n0zэ ўmы2, ўgot0vi na predanіe: i3 tv0й kdhй hlёbъ, tёlo b9estvennoe, vozdvi1že k0vъ na tS hrtE, i3 vopi1ti ne razumЁ: gDa p0йte dэlA, i3 prevoznosi1te vo vs‰ vёki.

Prіimaše rэši1telьnoe grэhA tёlo bezs0vэstnый, i3 kr0vь i3zlivaemuю za mjrъ b9estvennuю, no ne stыdsšesz pіS, ю4že prodasše na cэnЁ, nj ѕl0bэ že ne negodovA, i3 vopi1ti ne razumЁ: gDa p0йte dэlA, i3 prevoznosi1te vo vs‰ vёki.

Pёsnь f7.

Їrm0sъ: Stranstvіz vLčnz, i3 bezsmertnыz trapezы na g0rnэmъ mёstэ, vыs0kimi ўmы2, vёrnіi prіidi1te nasladi1msz, vozšedša sl0va, t sl0va nauči1všesz, є3g0že veličaemъ.

I#di1te, ў§nkHmъ sl0vo rečE, pashu na g0rničnomъ mёstэ, є4юže ќmъ ўtverždaetsz, i3 sію2 taйnovodi1telьnw ўgot0vite, bezkvasnыmъ i4stinnыmъ sl0vomъ, tverdoe že blgodati veličaйte.

Sodёtelьnicu nc7ъ prežde vBkъ premydrostь raždaetъ mS, načatokъ puteй, vъ dэlA sozdA nhnэ taйnw soveršaєmaz: sl0vo bo nesozdannoe shй є3stestv0mъ, glasы prisvosюsz, є3g0že nhnэ prіshъ.

Ćkw čelovёkъ shй suщestv0mъ, ne mečtanіemъ, si1ce bGъ nravomъ vozdasnіz, є3stestvo2 soedini1všeesz mnЁ. HrtA є3di1nago tёmъ mS znaйte, t ni1hže, vъ ni1hže, ±že є4smь, sp7saющa.

E#xapostіlarій:.

Čert0gъ tv0й vi1ždu sp7se m0й, ўkrašennый, i3 ndeždы ne i4mamъ da vni1du v0nь: prosvэti2 njdэsnіe duši2 moeS svэtodavče, i3 sp7si1 mz. Tri1ždы.

Na hvali1tehъ postavimъ stіhi2 d7, i3 poemъ stіhi6rы samoglasnы, glasъ v7:

Stekaetsz pr0čee sob0riщe їudeйskoe, da sodёtelz i3 ziždi1telz vssčeskihъ pіlatu predastъ: q bezzak0nnыhъ, q nevёrnыhъ! Ćkw grzdyщago sudi1ti živы6mъ i3 mє1rtvыmъ, na sydъ got0vztъ: i3scэlsющago strasti, ko strtemъ ўgotovlsюtъ. GDi dolgoterpэli1ve, velіz tvoS mlctь, slava tebЁ.

Їyda bezzak0nnый, gDi, njmoči1vый na večeri ryku vъ soli1lэ sъ tob0ю, prostrE kъ bezzakHnnыmъ rycэ prіsti srebreniki, i3 mĐra ўmhslivый cёnu, tebE bezcёnnago ne ўbossz prodati: n0zэ prostrhй vo є4že ўmhti, vLku njblobыzA lьsti1vnw, vo є4že predati bezzakHnnыmъ: li1ka že ґpclьskagw tvergsz, i3 tri1desztь povergъ srebreniki, tvoegw2 tridnevnagw voskrnіz ne vёdэ, i4mže pomi1luй nasъ.

Їyda predatelь lьsti1vъ shй, lьsti1vnыmъ lobzanіemъ predadE sp7sa gDa, i3 vLku vsёhъ, ćkw rabA prodadE їudewmъ: ćkw nvčA na zakolenіe, takw poslёdovaše ѓgnecъ b9ій, sn7ъ dž§ій, є3di1nъ mnogomlctivый.

Їyda rabъ i3 lьstecъ, ўčeni1kъ i3 navёtnikъ, drygъ i3 dіavolъ t dёlъ kvi1sz: poslёdovaše bo ў§tlю, i3 na nego2 poučašesz predanію, glag0laše vъ sebЁ: predamъ togo2, i3 prіwbrsщu sobr†nnaz i3mBnіz i3skaše že i3 mĐru pr0danu bhti, i3 ї}sa lestію ćti. TdadE cэlovanіe, predadE hrtA: i3 ćkw nvčA na zakolenіe, si1ce poslёdovaše є3di1nъ blgoutr0bnый i3 člvэkolю1becъ.

Slava, i3 nhnэ, glasъ t0йže:

E#g0že propovёda ѓgnca i3saіa, grzdetъ na zakolenіe v0lьnoe, i3 pleщi2 daetъ na r†nы, lani6tы na zaušє1nіz, lica že ne tvrati2 t sramotы2 zaplevanій, smertію že bez8wbraznoю njsuždaetsz. Vs‰ bezgrёšnый v0leю prіemletъ, da vsBmъ daruetъ i3z8 mertvыhъ voskrnіe.

Na stіh0vnэ stіhi6rы samoglasnы, glasъ }:

Dnesь є4že na hrtA lukavoe sobrasz sob0riщe, i3 na nego2 tщє1tnaz sovёtovaše, predati pіlatu na smertь nepovi1nnago. Dnesь i3mёnіemъ ўdavlenіe їyda sebЁ njblagaetъ, i3 lišaetsz nboю1du ži1zni privremennыz i3 b9estvennыz. Dnesь kaіafa nev0leю pror0čestvuetъ: ќne, glag0lz, є3di1nomu ўmreti za lю1di. Prіi1de bo za grэhi2 našz postradati, da nasъ svobodi1tъ t rab0tы vražіz, ćkw blgъ i3 člvэkolю1becъ.

Stjhъ: Kdhй hlёbы mo‰, vozveli1či na mS zapinanіe.

Dnesь їyda niщelю1bіz sokrыvaetъ licE, i3 lihoi1mstva tkrыvaetъ zrakъ: ne ktomY nj ni1щihъ pečetsz, ne ktomY mĐro prodaetъ grёšnыz, no nbcnoe mĐro, i3 t negw2 ўsvosetъ srebrenniki. Tečetъ ko їudewmъ, glag0letъ bezzakHnnыmъ: čt0 mi h0щete dati, i3 ѓzъ vamъ predamъ є3go2; q srebrolю1bіz predatelz! Ўdoboprodatelьnuю tvori1tъ kyplю, kъ v0lэ kupyющihъ, neprodaemagw kyplю tvori1tъ, ne skypъ kvlsetsz kъ cэnЁ, no ćkw rabA bэžaщago prodaetъ: nbhčaй bo kraduщыmъ metati čestn†z. Nhnэ že poverže s™†z psHmъ ўčeni1kъ, bэsovanіe bo srebrolю1bіz, na svoego2 vLku nei1stovitisz sotvori2 є3go2. E#gHže i3skušenіz bэži1mъ, zovyщe: dolgoterpэli1ve gDi, slava tebЁ.

Stjhъ: I#shoždaše v0nъ, i3 glag0laše vkypэ.

Nravъ tv0й lьsti2 i3spolnsetsz, bezzak0nnый їydo: nedyguz bo srebrolю1bіemъ, prіwbrёlъ є3si2 čelovэkonenavidёnіe. Ѓщe bo bogatstvo lюbi1lъ є3si2, počto2 ko ўčaщemu nj niщetЁ prišelъ є3si2; ѓщe že i3 lюbi1lъ є3si2, vskyю pr0dalъ є3si2 bezcёnnago, predavъ na ўbіenіe; ўžasni1sz s0lnce, vozsteni2 zemlE, i3 dvi1žaщisz vozopjй: neѕl0bive gDi slava tebЁ.

Stjhъ: Sl0vo zakonoprestypnoe vozloži1ša na mS.

Da nikt0že, q vёrnіi, vLčnіz večeri taйnonenaučenъ, nikt0že tnю1dъ ćkw їyda lьsti1vnw da pristypitъ kъ trapezэ: džnъ bo ўkryhъ prіemъ, na hlёba ўkloni1sz. W$brazomъ ќbw shй ўčeni1kъ, veщію že shй ўbjйca. So їudє1i ќbw veselssz, so ґpclы že vodvorszsz: nenavi1dz lobыzaše, lobыzaz že prodavaše i3skupi1všago nasъ klstvы, bGa i3 sp7sa dyšъ našihъ.

Slava, glasъ t0йže:

Nravъ tv0й lьsti2:

I# nhnэ, glasъ є7:

Taйnov0dstvuz tvo‰ gDi ўčeniki2, ўči1lъ є3si2 glag0lz: q dryzi, zri1te, da nikjйže strahъ vasъ razluči1tъ t menE: ѓщe bo i3 straždY, no za mjrъ. Ne blazni1tesz u5bo nj mnЁ: ne prіid0hъ bo, da poslyžatъ mi2, no posluži1ti, i3 položi1ti dyšu moю2 i3zbavlenіe za mjrъ. Ѓщe ќbw vы2 dryzi moi2 є3stE, menE podražaйte: hotsй pervый bhti, da bydetъ poslёdnій, vladhka ćkw služi1telь. Prebydite vo mnЁ, da gr0zdъ prinesetE: ѓzъ bo є4smь lozA živ0tnaz.

Blgo є4stь i3spovёdatisz gDvi:

Sovokuplsemъ i3 časъ pervый, vъ nemže glag0lemъ i3 troparь prbr0čestva, glasъ G:

Zaušennый za r0dъ čelovёčeskій, i3 ne prognёvavыйsz svobodi2 t i3stlёnіz živ0tъ našъ gDi, i3 sp7si2 nasъ.

Slava, i3 nhnэ, t0йže.

Prokjmenъ, glasъ №:

Da razumёюtъ kzhcы, ćkw i4mz tebЁ gDь.

Stjhъ: B9e, kto2 ўpod0bitsz tebЁ;

Prbr0čestva їeremjina čtenіe. (GlavA №i, st. }i-k7g: glavA v7i, st. №-є7i.)

GDi, skaži1 mi, i3 ўrazumёю: togdA vi1dэhъ način†nіz i4hъ. Ѓzъ že ćkw ѓgnz neѕl0bivoe ved0moe na zakolenіe ne razumёhъ, ćkw na mS pomhsliša p0mыslъ lukavый, glag0lющe: prіidi1te i3 vloži1mъ drevo vъ hlёbъ є3gw2, i3 i3strebi1mъ є3go2 t zemli2 živyщihъ, i3 i4mz є3gw2 da ne pomznetsz ktomY. GDь savaHfъ, sudsй pravednw, i3spыtyzй serdcA i3 ўtrHbы, da vi1ždu mщenіe tvoE na ni1hъ, ćkw kъ tebЁ tkrhhъ njpravdanіe moE. Segw2 radi sі‰ glag0letъ gDь na myžы ґnafHfski i4щuщыz duši2 moeS, glag0lющыz: da ne pror0čestvueši nj i4meni gDni: ѓщe li že ni2, ќmreši vъ rukahъ našihъ. Segw2 radi sі‰ glag0letъ gDь si1lъ: sE ѓzъ posэщY na ni1hъ: ю4nwši i4hъ mečemъ ќmrutъ, i3 shnove i4hъ i3 dщє1ri i4hъ skončaюtsz gladomъ: I# njstanka ne bydetъ t ni1hъ, navedy bo ѕl†z na živyщыz vo ґnafHfэ, vъ lёto posэщenіz i4hъ. Pravedenъ є3si2 gDi, ćkw tvэщaю kъ tebЁ, nbače sudьbы6 vozglag0lю kъ tebЁ: čto2 ćkw pytь nečesti1vыhъ spёetsz; ўgobzi1šasz vsi2 tvorsщіi bezzakHnіz; Nasadi1lъ є3si2 i5hъ, i3 ўkoreni1šasz: č†da sotvori1ša, i3 sotvori1ša pl0dъ: bli1zъ є3si2 tы2 ќstъ i4hъ, daleče že t ўtr0bъ i4hъ. I# tы2, gDi, razumёeši mS, vi1dэlъ mS є3si2, i3 i3skusi1lъ є3si2 serdce moE pred8 tob0ю, soberi2 i5hъ ćkw džvcы na zakolenіe, i3 njči1sti i5hъ vъ denь zakolenіz i4hъ. Dok0lэ plakati i4matь zemlS, i3 travA vs‰ selьnaz i4zshnetъ t ѕl0bы živyщihъ na neй; pogib0ša sk0ti i3 pti6cы, ćkw rek0ša: ne ќzritъ bGъ puteй našihъ. N0zi tvoi2 tekytъ, i3 razslablsюtъ tS. I#di1te, soberi1te vs‰ ѕvёri sє1lьnыz, i3 da prіi1dutъ snёsti є5. Pastыrіe mn0zi rastli1ša vіnogradъ m0й, njskverni1ša častь moю2, daša častь želaemuю moю2 vъ pusthnю neproh0dnuю. Položi1ša vъ potreblenіe pagubы. Ćkw sі‰ glag0letъ gDь nj vsёhъ sosэdёhъ lukavыhъ, prikasaющihsz naslёdію moemY, є4že razdэli1hъ lю1demъ moi6mъ ї}lю: sE ѓzъ i3st0rgnu i5hъ t zemli2 i4hъ, i3 d0mъ їydinъ i3zvergnu t sredы2 i4hъ. I# bydetъ є3gdA i3st0rgnu i5hъ, njbraщysz i3 pomi1luю i5hъ, i3 vselю2 i5hъ, kog0ždo vъ dostosnіe svoE, i3 kog0ždo vъ zemlю svoю2.

Prokjmenъ, glasъ }:

Pomoli1tesz i3 vozdadi1te gDvi bGu našemu.

Stjhъ: Vёdomъ vo їudei bGъ, vo ї}li velіe i4mz є3gw2.

Podobaetъ vёdati, ćkw lіtji za ўpok0й vъ pritv0rэ ne bыvaetъ do nedёli fwminы2.

Pr0čіz že časы2 poю1tsz tripalmnы, pr0stw.

Vo s™hй i3 veli1kій četvert0kъ večera, vo svэti1lьničnoe, klepletъ vo } časъ, i3 blgoslovi1všu ґrhіereю, i3li2 sщ7enniku, načinaemъ večernю:

Prіidi1te pokloni1msz:

I# prednačinatelьnый pal0mъ. Bыvaetъ є3ktenіA t sщ7ennika. Taže, GDi vozzvahъ, na glasъ v7, postavlsemъ stіhHvъ ‹. Sщ7ennikъ že i3zmэnszй sщ7enničeskuю ndeždu, i3sh0ditъ, i3 kadi1tъ, i3 po є4že vozvrati1tisz, tvori1tъ proskomjdію. Mh že poemъ stіhi6rы samoglasnы dnE, glasъ v7, povtorsющe |.

Stekaetsz pr0čee sob0riщe їudeйskoe, da sodёtelz i3 ziždi1telz vssčeskihъ pіlatu predastъ. Q bezzak0nnыhъ, q nevёrnыhъ! Ćkw grzdyщago sudi1ti živы6mъ i3 mє1rtvыmъ, na sydъ got0vztъ: i3scэlsющago str†sti, ko strtemъ ўgotovlsюtъ: gDi dolgoterpэli1ve, velіz tvoS mlctь, slava tebЁ.

Їyda bezzak0nnый, njmoči1vый na večeri ryku vъ soli1lэ sъ tob0ю, prostrE kъ bezzakHnnыmъ rycэ prіsti srebreniki: i3 mĐra ўmhslivый cёnu, tebE bezcёnnago ne ўbossz prodati: n0zэ prostrhй, vo є4že ўmhti: vLku njblobыzA lьsti1vnw, vo є4že predati bezzakHnnыmъ: li1ka že ґpclьskagw tvergsz, i3 tri1desztь povergъ srebreniki, tvoegw2 tridnevnagw voskrnіz ne vёdэ, i4mže pomi1luй nasъ.

Їyda predatelь lьsti1vъ shй, lьsti1vnыmъ lobzanіemъ predadE sp7sa gDa, i3 vLku vsёhъ, ćkw rabA prodadE їudewmъ: ćkw nvčA na zakolenіe, takw poslёdovaše, ѓgnecъ b9ій, sn7ъ dž§ій, є3di1nъ mnogomlctivый.

Їyda rabъ i3 lьstecъ, ўčeni1kъ i3 navёtnikъ, drygъ i3 dіavolъ, t dёlъ kvi1sz: poslёdovaše bo ўči1telю, i3 na nego2 poučašesz predanію, glag0laše vъ sebЁ: predamъ togo2, i3 prіwbrsщu sHbrannaz i3mBnіz: i3skaše že i3 mĐru pr0danu bhti, i3 ї}sa lestію ćti, tdadE cэlovanіe, predadE hrtA. I# ćkw nvčA na zakolenіe, si1ce poslёdovaše ѓgnecъ b9ій, є3di1nъ blgoutr0bnый i3 člvэkolю1becъ.

E#g0že propovёda ѓgnca i3saіa, grzdetъ na zakolenіe v0lьnoe, i3 pleщi6 daetъ na r†nы, lani6tы na zaušє1nіz, lica že ne tvrati2 t sramotы2 zaplevanій, smertію že bez8wbraznoю njsuždaetsz: vs‰ bezgrёšnый v0leю prіemletъ, da vsBmъ daruetъ i3z8 mertvыhъ voskrnіe.

Slava, i3 nhnэ, glasъ ѕ7:

Roždenіe є3hjdnwvъ voi1stinnu їyda, ćdšihъ mannu vъ pusthni, i3 r0pщuщihъ na pitatelz: є3щe bo brašnu syщu vo ўstёhъ i4hъ, klevetahu na bGa neblgodarnіi: i3 seй ѕločesti1vый nbcnый hlёbъ vo ўstёhъ nossй, na sp7sa predatelьstvo sodёla. Q nrava neshtnagw, i3 derzosti bezčelovёčnыz! Pitaющago prodaetъ, i3 є3g0že lюblsše vLku, predasše na smertь: voi1stinnu džnэhъ shnъ bezzak0nnый, i3 sъ ni1mi pagubu naslёdova. No poщadi2 gDi, dyšы našz t takovagw bezčelovёčestva, є3di1ne vъ dolgoterpёnіi neizrečennый.

Vh0dъ so є3đlіemъ.

Svёte ti1hій:

Prokjmenъ, glasъ №:

I#zmi1 mz gDi, t čelovёka lukava, t myža nepravedna i3zbavi mS.

Stjhъ: I$že pomhsliša nepravdu vъ serdcэ vesь denь.

I#sh0da čtenіe. (GlavA f7i, st. ‹-f7i.)

RečE gDь mwmseю: sošedъ zasvidёtelьstvuй lю1demъ, i3 njči1sti | dnesь i3 ќtrэ: i3 da i3sperytъ ri6zы. I# da bydutъ got0vы vъ denь tretій: vъ tretій bo denь sni1detъ gDь na g0ru sіnaйskuю, pred8 vsёmi lюdьmi2. I# ўstr0iši lю1di džkrestъ, glag0lz: vnemli1te sebЁ ne voshodi1ti na g0ru, i3 niči1mže kosnytisz є3S: vsskъ prikosnyvыйsz gorЁ, smertію ќmretъ. Ne k0snetsz є4й rukA, kamenіemъ bo pobіetsz, i3li2 strэl0ю ўstrэli1tsz, ѓщe sk0tъ, ѓщe čelovёkъ, ne bydetъ ži1vъ: є3gda že glasi i3 trubы6 i3 džblakъ ti1detъ t gorы2, sji vzhdutъ na g0ru. Sni1de že mwmseй sъ gorы2 kъ lю1demъ, i3 njs™i2 |: i3 i3spraša ri6zы svo‰. I# rečE lю1demъ: bydite got0vi, tri2 dni6 ne vhodi1te kъ ženamъ. Bhstь že vъ tretій denь bhvšu ko ќtru, i3 bhša glasi i3 m0lnіz, i3 džblakъ mračenъ na gorЁ sіnaйstэй, glasъ trybnый glašaše ѕэlw2: i3 ўbosšasz vsi2 lю1dіe i5že vъ polcЁ. I#zvede že mwmseй lю1di vo srёtenіe bGu i3z8 polkA, i3 staša pod8 gor0ю. Gora že sіnaйskaz dыmsšesz vsS, shoždenіz radi b9іz na nю2 vo ngni2: i3 voshoždaše dhmъ, ćkw dhmъ peщnый: i3 ўžas0šasz vsi2 lю1dіe ѕэlw2. Bhša že glasi trybnіi proishodsщe krёpcы ѕэlw2. Mwmseй glag0laše, bGъ že tvэщavaše є3mY glasomъ.

Prokjmenъ, glasъ z7:

I#zmi1 mz t vr†gъ moi1hъ b9e, i3 t vostaю1щihъ na mS i3zbavi mS.

Stjhъ: I#zbavi mS t dёlaющihъ bezzak0nіe.

Jwva čtenіe. (GlavA li, st. №-k7g. GlavA m7v, st. №-є7.)

RečE gDь jwvu skvozЁ byrю i3 džblaki: Kto2 seй skrыvazй t menE sovёtъ, soderžaй že glag0lы vъ serdcэ, mene že li mni1tsz ўtai1ti; Preposši ćkw myžъ čresla tvo‰: voprošy že tS, th že mi2 tvэщaй. GdЁ bhlъ є3si2 є3gdA njsnovahъ zemlю; vozvэsti1 mi, ѓщe vёsi razumъ; Kto2 položi2 mBrы є3S, ѓщe vёsi; i3li2 kto2 navedhй vervь na nю2; Na čemže stolpi2 є3S ўtverždeni sytь; kt0 že є4stь položi1vый kamenь kraeug0lьnый na neй; E#gdA (sotvorenы) bhša ѕvёzdы, voshvali1ša mS glasomъ velіimъ vsi2 ѓgGli moi2. Zagradi1hъ že m0re vratы2, є3gdA i3zlivašesz i3z8 čreva m™re svoeS i3shodsщee. Položi1hъ že є3mY džblakъ vo njdэsnіe, mgl0ю že povi1hъ є5: I# položi1hъ є3mY predёlы, njbloži1vъ zatv0rы i3 vratA. Rёhъ že є3mY: do segw2 d0йdeši i3 ne preйdeši, no vъ tebЁ sokrušatsz v0lnы tvo‰. I#li2 pri tebЁ sostavihъ svёtъ ќtrennій; denni1ca že vёstь či1nъ sv0й, Ćtisz kri1lъ zemli2, ttrzsti2 nečesti6vыz t neS. I#li2 tы2 brenіe vzemъ t zemli2, sozdalъ є3si2 živ0tno, i3 glag0livago sego2 posadi1lъ є3si2 na zemli2; Tslъ že li є3si2 t nečesti1vыhъ svёtъ; mhšcu že g0rdыhъ sokruši1lъ li є3si2; Prišelъ že li є3si2 na i3st0čniki m0rz; vъ slэdahъ že bezdnы hodi1lъ li є3si2; Tverzaюtsz že li tebЁ strahomъ vratA smє1rtnaz; vratnicы že ѓdwvы vi1dэvše tS ўbosšasz li; Navhklъ že li є3si2 širotы2 podnebesnыz, povёždь u5bo mi2, koli1ka є4stь, Vъ k0eй že zemli2 vselsetsz svёtъ; tьmё že k0e є4stь mёsto; Ѓщe u5bo vvedeši mS vъ predёlы i4hъ, ѓщe že li i3 vёsi stєzi2 i4hъ; Vёmъ u5bo ćkw togdA roždenъ є3si2, čisl0 že lёtъ tvoi1hъ mn0go. Prišelъ že li є3si2 vъ sokrHviщa snBžnaz, i3 sokrHviщa gr†dnaz vi1dэlъ li є3si2; Podležatъ že li tebЁ vъ časъ vragHvъ vъ denь braneй i3 rati; Tvэщavъ že jwvъ, rečE ko gDu: Vёmъ ćkw vs‰ m0žeši, nevozm0žno že tebЁ ničt0že. Kt0 є3stь tasй t tebE sovёtъ; щadsй že slovesA, i3 t tebE mni1tsz ўtai1ti; kt0 že vozvэsti1tъ mi2, i4hže ne vёdэhъ, vє1lіz i3 di6vnaz, i4hže ne znahъ; Poslyšaй že menE gDi, da i3 ѓzъ vozglag0lю: voprošy že tS, th že mS nauči2. Slyhomъ ќbw ќha slhšahъ tS pervэe, nhnэ že džko moE vi1dэ tS.

Prbr0čestva i3saіina čtenіe. (GlavA }, st. d7-№i.)

GDь daetъ mnЁ ljzhkъ naučenіz, є4že razumёti, є3gdA podobaetъ reщi2 sl0vo: položi1 mz ќtrw ќtrw, priloži1 mi ќho, є4že slhšati. I# nakazanіe gDne tverzaetъ ќšы moi2, ѓzъ že ne proti1vlюsz, ni protivoglag0lю. Pleщы2 moi2 vdahъ na r†nы, i3 lani6tэ moi2 na zaušє1nіz, lica že moegw2 ne tvrati1hъ t studA zaplevanій. I# gDь gDь pom0щnikъ mi2 bhstь: segw2 radi ne ўsrami1hsz, no položi1hъ licE svoE ѓki tverdый kamenь, i3 razumёhъ, ćkw ne postыždysz. ZanE približaetsz njpravdavый mS: kto2 prsйsz so mn0ю; da soprotivostanetъ mnЁ kypnw: i3 kto2 sudsйsz so mn0ю: da pribli1žitsz ko mnЁ. SE gDь gDь pom0žetъ mi2: kto2 njѕl0bitъ mS; sE vsi2 vы2, ćkw ri1za njbetšaete, i3 ćkw m0lіe i3z8sstъ vы2. Kto2 vъ vasъ bosйsz gDa; da poslyšaetъ glasa džtroka є3gw2: hodsщіi vo tьmЁ, i3 nёstь i5mъ svёta, nadёйtesz na i4mz gDne, i3 ўtverdi1tesz nj bz7э. SE vsi2 vы2 džgnь raždizaete, i3 ўkrэplsete plamenь: hodi1te svёtomъ ngnS vašegw, i3 plamenemъ, є3g0že razžeg0ste: menE radi bhša sі‰ vamъ, vъ pečali ќspnete.

Taže, є3ktenіA malaz. Tris™0e.

Prokjmenъ ґpcla, glasъ z7:

Knszi lю1dstіi sobrašasz vkypэ na gDa i3 na hrtA є3gw2.

Stjhъ: Vskyю šatašasz kzhcы, i3 lю1dіe pouči1šasz tщє1tnыmъ. Ґp0stolъ kъ korjnfznwmъ, začalo rm7f. Bratіe, ѓzъ prіshъ t gDa: Ґllilyіa, glasъ ѕ7: Blženъ razumэvazй na ni1щa i3 ўb0ga, vъ denь lю1tъ i3zbavitъ є3go2 gDь.

Stjhъ: Vrazi2 moi2 rёša mnЁ ѕl†z: kogdA ќmretъ i3 pogi1bnetъ i4mz є3gw2;

Stjhъ: Kdhй hlёbы mo‰, vozveli1či na mS zapinanіe. E#đlіe t matfea, začalo Rz: RečE gDь svoi6mъ ў§nkHmъ: vёste, ćkw po dvoю2 dnю6 pasha bydetъ:

I# po či1nu b9estvennaz lіturgja veli1kagw vasjlіa. Vmёstw že heruvjmskіz pёsni poemъ troparь seй, na glasъ ѕ7:

Večeri tvoeS taйnыz dnesь, sn7e b9ій, pričastnika mS prіimi2: ne bo2 vragHmъ tvoi6mъ taйnu povёmъ, ni lobzanіz ti2 damъ ćkw їyda, no ćkw razb0йnikъ i3spovёdaю tS: pomzni1 mz gDi vo crtvіi tvoemъ. Tri1ždы.

T0йže i3 pričastenъ, i3 vmёstw, Da i3sp0lnztsz ўstA n†ša t0йže poemъ mn0žiceю, d0ndeže pričaststsz bratіz b9estvennыhъ t†inъ. Po zaamvHnnoй že mltvэ bыvaetъ ўmovenіe, i3 є3gw2 poslёdovanіe, ćkože kvlsetъ ўstavъ. Taže daetsz ґntjdwrъ, i3 tpystъ. Na trapezэ že pričaщaemsz vіnA i3 є3lea.

 

Komentarisanje nije više omogućeno.