„Vladыko Vsederžitelю, priimi smirennoe molenie naše o krestonosnom rode serbskom.
Vemы, Gospodi, яko carь naš mučenik, blagovernый strastoterpec svяtый Nikolaй, eщe na zemli živый, obeщa nikoliže ostaviti Serbiю, v bedstvii suщu, bez pomoщi! Novыm že bedstviяm eя načalo bыstь ubienie kralя Юgoslavii blagovernogo Aleksandra, i na stogne Marselьskom, kroviю sego poslednяgo, uderživavšego zlo, orošennom, arhipastыrь pravednый, pozde vo svяtыh proslavlennый, Ioann o krale i o čadeh serbskih proročeski, яko o sirыh, o plačuщih i boleznuющih, čaющih Hristova utešeniя, molяšesя.
Vspominaя deяniя siih trieh: carя, kralя i svяtitelя, – serdca svoi lюdem rossiйskim i serbskim otverzavšim, molim i mы Tя, o Mnogomilostive, o toliko stražduщih nыne bratiяh naših roda serbskago, ihže, яko altarь zapovednый, svящennoe pole Kosovo nasilьničeski žaždut otъяti izgnavšii potomstvennыh serbskih naselьnikov kraя sego, obidčiki žen ih i dev, ubiйcы, ne щadящii i mladencev.
Vspominaя že i vsя blagaя, яže dana bыša nam i otcem našim, izbegšim nekogda muk i smerti ot bezbožnыh, bratiяmi že našimi serbami priяtыm vo otečestvo ih, molim Tя, Vseblagiй, vozdaždь im v žizni seй vremenneй zaщitu Tvoю ot napavših na nih, v večnoй že žizni – spasenie i radostь večnuю, molitvami Prečistoй Vladыčicы Bogorodicы, pervoprestolьnika že Serbskago svяtitelя Savvы i vseh svяtыh slavяnskih i vselenskih.
Spasi Gospodi, lюdi Tvoя, vsя bo vozmožno Tebe, i Tebe, яko vsesilьnu, blagodarenie i slavu mы vsi vozsыlaem, Otcu i Sыnu i Svяtomu Duhu, vo svяteй Troice Edinomu Bogu, nыne i prisno, i vo veki vekov. Aminь“.
Pisac: Arhiepiskop sanfranciski Antonije (Medvjedev).
