Vъ konecъ, nj toči1lэhъ, pal0mъ ґsafu, p7
Raduйtesz bGu pom0щniku našemu, voskli1knite bGu їakwvlю:
Prіimi1te pal0mъ i3 dadi1te tmmpanъ, palti1rь krasenъ sъ gyslьmi:
Vostrubi1te vъ novomёszčіi trub0ю, vo blgoznameni1tый denь prazdnika vašegw:
Ćkw povelёnіe ї}levi є4stь, i3 sudьbA bGu їakovlю.
Svidёnіe vo їHsifэ položi2 є5, vnegdA i3zhti є3mY t zemli2 є3gĐpetskіz: ljzhka, є3gHže ne vёdzše, ўslhša.
Tstъ t bremene hrebetъ є3gw2: rycэ є3gw2 vъ koši2 porab0tastэ.
Vъ sk0rbi prizvalъ mS є3si2, i3 i3zbavihъ tS: ўslhšahъ tS vъ taйnэ byrnэ: i3skusi1hъ tS na vodЁ prerэkanіz.
Slhšite, lю1dіe moi2, i3 zasvidёtelьstvuю vamъ, ї}lю, ѓщe poslyšaeši menE:
Ne bydetъ tebЁ b0gъ n0vъ, nižE pokloni1šisz b0gu čuždemu.
Ѓzъ bo є4smь gDь bGъ tv0й, i3zvedhй tS t zemli2 є3gĐpetskіz: razširi2 ўstA tvoS, i3 i3sp0lnю |.
I# ne poslyšaša lю1dіe moi2 glasa moegw2, i3 ї}lь ne vnstъ mi2:
I# tpusti1hъ | po načinanієmъ serdecъ i4hъ, p0йdutъ vъ načinanіihъ svoi1hъ.
Ѓщe bhša lю1dіe moi2 poslyšali menE, ї}lь ѓщe bы vъ puti6 mo‰ hodi1lъ:
Ni nj čes0mъ že ќbw vragi2 є3gw2 smiri1lъ bhhъ, i3 na njskorblsющыz i5hъ vozloži1lъ bhhъ ryku moю2.
Vrazi2 gDni solgaša є3mY, i3 bydetъ vremz i4hъ vъ vёkъ:
I# napitA i5hъ t tyka pšeni1čna, i3 t kamene meda nashti i5hъ.
Slava:
