NASLOVNA » Crkvene knjige za zajedničko bogosluženje » Posni triod

Posni triod

S™az i3 veli1kaz sredA

Vo s™hй i3 veli1kій vt0rnikъ povečerіe veli1koe, na nemže poemъ tripёsnecъ, tvorenіe gospodi1na ґndrea kri1tskagw. Glasъ v7.

Pёsnь G.

Їrm0sъ: Nepl0dstvovavšій m0й ќmъ, plodon0senъ b9e pokaži1 mi, dёlatelю d0brыhъ, nasadi1telю blgi1hъ, blgoutr0bіemъ tvoi1mъ.

Konči1nы vremz, njbrati1msz pr0čee, hrt0sъ ўči1tъ: prіi1detъ bo vo mgnovenіi, prіi1detъ i3 ne ўmedlitъ, sudi1ti mjru vsemY.

Vnezapnoe svoegw2 prišestvіz hrt0sъ kvlsz, rečE, nHevo drevle nenadežnoe tlёnіe, navesti1sz hotsщee zemli2.

Tverzesz čert0gъ, ўkrasi1sz sъ ni1mъ b9estvennый brakъ, ženi1hъ bli1zъ prizыvazй nasъ, ўgot0vimsz pr0čee.

Sjmwnovъ d0mъ, nevmэsti1mago vezdЁ, vmэsti1 tz ї}se cRю2, i3 ženA grёšnaz mĐromъ tS pomaza.

Blgov0nіz tainstvennagw i3sp0lnena ženA, pervagw i3zbavisz ѕlov0nіz sp7se, mn0gihъ grэhHvъ. MĐro bo i3stočaeši ži1zni.

Nbcnaz pi1щe ѓlčuщыmъ, životE samъ shй, ćlъ є3si2 hrtE sъ čelovёki, prozvlsz snishoždenіe tvoE.

Neblagodarnый ўčeni1kъ, tvergsz tebE hrtE, sob0riщe vsebezzak0nnыhъ lюdeй spodvizaše na tS, na predanіe njbraщьsz.

Slava: So nc7emъ tebЁ sn7u, i3 d¦u pravomu, є3di1nomu є3stestvY poklansюsz i3 vospэvaю, li1cы razdэlsz, i3 suщestv0mъ soedinsz.

BGor0dičenъ: R0ždšaz tS ѓgnica, pastыrz i3 ѓgnca, pri1snw m0litъ ї}se b9e, nj vsёhъ lю1dehъ vёruющihъ vъ tS.

Sэdalenъ, glasъ №.

Pod0benъ: Li1kъ ѓgGlьskій:

SE lukavый sovёtъ voi1stinnu sobrasz nei1stovnw, ćkw njsyždennika njsudi1ti, gorЁ sэdsщago, ćkw sudію2 vsёhъ gDa: nhnэ sobiraetsz sъ pіlatomъ i4rwdъ, ѓnna, vkypэ že i3 kaіafa, i3spыtati є3di1nago dolgoterpэli1vago.

Pёsnь }.

Їrm0sъ: Vъ kupinЁ mwmseю dv7ы čydo. Na sіnaйstэй gorЁ prowbrazi1všago i3nogdA. P0йte, blgoslovi1te, i3 prevoznosi1te vo vs‰ vёki.

Ne nevёdый vremz našegw skončanіz, deržaй vёki, denь džnый ne vёdэti predrečE: no predёlы vsBmъ položi2 kъ smirenomydrію.

E#gdA ssdeši sudіE, razlučazй, ćkože reklъ є3si2, pastыrь t nvecъ kHzliщa sp7se, stosnіz džnagw i3zbavi nasъ, ne liši1 že nasъ b9estvennыz desni1cы tvoeS.

Tы2 є3si2 pasha naša, požrenый za vsёhъ, ćkw ѓgnecъ i3 žertva, i3 pregrэšenій njčiщenіe, i3 tvo‰ b9є1stvennыz strti prevozn0simъ hrtE, vo vs‰ vёki.

Drevu ўpod0bisz, i3 selY, i3 hraminэ, vsE žitіE dušE moS: tёmže stzži2 kъ bGu got0vo serdce, da ne čto2 tlёnіemъ pl0ti njstaviši.

Ne kъ farіsewmъ sp7se, ni kъ sjmwnu t0kmw i3zv0lilъ є3si2 vo hramъ na snёdь vni1ti: no ўžE i3 mыtari2 vkypэ i3 bludni6cы, tvoE počerpaюtъ miloserdіe.

Srebrolю1bіe rači1telьstvuzй predatelь їyda, nj i3stoщi1všemsz mĐrэ pečašesz: pr0čee že nj prodanіi vLki, kъ bezzakHnnыmъ prišedъ nj cэnЁ soglasovaše.

Q blžennыhъ rykъ! Q vlasHvъ i3 ўstenъ cэlomydrennыz bludni1cы! I$miže vozlіS, sp7se, mĐro na n0zэ tvoi2, njtiraющi |, i3 častw njblobыzaющi.

Vozležaщu tebЁ sl0ve, ženA predstavši, i3 ў n0gъ rыdaющi, stklsnicu sp7se i3stoщi2 mĐra na glavY tebE bezsmertnagw mĐra.

Blgoslovi1mъ nc7A, i3 sn7a, i3 s™ago d¦a, gDa.

So nc7emъ sn7a i3 s™ago d¦a, s™yю trbcu vъ b9estvЁ є3di1nomъ slavimъ, vopію1щe: s™ъ, s™ъ, s™ъ є3si2 vo vёki.

BGor0dičenъ: Mltvami sp7se, prečctыz tvoeS m™re, i3 tvoi1hъ ґpclъ, mlcti tvo‰ namъ nizposli2 bogatnw, i3 mi1rъ tv0й podaždь lю1demъ tvoi6mъ.

Taže: Hvalimъ, blgoslovi1mъ, poklansemsz gDvi:

Їrm0sъ: Vъ kupinЁ mwmseю dv7ы čydo:

Pёsnь f7.

Їrm0sъ: Preestestvennw pl0tію začenšuю vo črevэ, t nc7A bezlёtnw predvozsіsvšee sl0vo, vъ pёsnehъ nem0lčnыhъ veličaemъ vёrnіi.

Dёlanіz vremz, sp7senіz namёrenіe: talantъ vzemši, drevnій w4brazъ, dušE moS, kupi2 vёčnuю ži1znь.

Ćkw svэщы2 svBtlыz ўkrasi1vše dyšы, ženihY prihodsщu kъ netlёnnomu braku, prežde zaklюčenіz dvereй, vni1demъ sъ ni1mъ.

Pokazati hotS ї}se, preestestvennoe tvoegw2 smirenіz vsBmъ, ćlъ є3si2 vъ domY sjmwnovэ večersvъ, ѓlčuщihъ pi1щe.

Hlёbъ shй životvorsщій, snёlъ є3si2 їisyse sъ sjmwnomъ farіseemъ, da bludni1ca prіwbrsщetъ nekupi1muю blgodatь tvoю2, i3stoщanіemъ mĐra.

Rycэ moi2 skvernavэ, ўstnЁ bludni1či vo mnЁ, neči1sto moE žitіE, rastlёnnы ќdы: no njslabi mi2, i3 njstavi, vopіetъ bludni1ca hrtY.

Pristyplьši ženA kъ nogama tvoi1ma sp7se, vozlivaše mĐro, blgouhanіz i3spolnsющi, i3 mĐra i3spolnsema dёlъ njčiщenіz.

Ґrwmatы bogatёю, dobrodёtelьmi že niщetstvuю, ±že i4mamъ, tebЁ prinošY: daždь samъ, ±že i4maši, i3 njslabi mi2, i3 njstavi, vopіetъ bludni1ca hrtY.

MĐro ў menE tlёnnoe, mĐro ў tebE ži1zni, mĐro bo tebЁ i4mz i3zlіsnnoe na dostHйnыz: no njslabi mi2, i3 njstavi, vopіetъ bludni1ca hrtY.

Slava: Beznačalenъ є3si2 dž§e, nesozdanenъ є3si2 sn7e, soprest0lenъ i3 dš7e, є3di1no tri2 є3stestv0mъ, i3 tri2 li1cami, є3di1nъ bGъ i4stinnый.

BGor0dičenъ: Bcde, ўpovanіe čtyщihъ tS pri1snw, ne prestaй molsщi i3z8 tebE rodi1všagosz, i3zbaviti mS bёdъ, i3 vsskihъ i3skušenій.

Vo s™yю i3 veli1kuю sredu, na ќtreni, po šestopalmіi Ґllilyіa, na glasъ }, i3 troparь:

SE ženi1hъ grzdetъ vъ polynoщi, i3 blženъ rabъ, є3g0že njbrsщetъ bdsщa: nedost0inъ že paki, є3g0že njbrsщetъ ўnыvaющa. Blюdi2 ќbw dušE moS, ne sn0mъ njtzgoti1sz, da ne smerti predanA bydeši, i3 crtvіz vnЁ zatvori1šisz, no vosprzni2 zovyщi: s™ъ, s™ъ, s™ъ є3si2 b9e, bcdeю pomi1luй nasъ. Tri1ždы.

I# stіhosl0vіe. Po № stіhosl0vіi sэdalenъ, glasъ G.

Pod0benъ: KrasotЁ dёvstva:

Bludni1ca pristupi2 kъ tebЁ, mĐro so slezami i3zlivaющi na n0zэ tvoi2 člvэkolю1bče, i3 smrada ѕHlъ i3zbavlsetsz povelёnіemъ tvoi1mъ! Dhšz že blgodatь tvoю2 ўčeni1kъ neblagodarnый, sію2 tlagaetъ, i3 smradomъ njdэvaetsz, srebrolю1bіemъ prodaS tebE. Slava hrtE blgoutr0bію tvoemY.

Slava, i3 nhnэ, t0йže.

Po v7-mъ stіhosl0vіi sэdalenъ, glasъ d7.

Pod0benъ: Ўdivi1sz їHsifъ:

Їyda lьstecъ, srebrolю1bіz rači1telьstvuzй, predati tS gDi, sokr0viщe životA, lestnw poučašesz, tonyduže i3 ўpi1vsz, tečetъ ko їudewmъ, glag0letъ bezzakHnnыmъ: čt0 mi h0щete dati, i3 ѓzъ vamъ predamъ, vo є4že raspsti є3go2;

Slava, i3 nhnэ, t0йže.

Po G-mъ stіhosl0vіi sэdalenъ, glasъ №.

Pod0benъ: Gr0bъ tv0й:

Bludni1ca vъ plačэ vopіsše щedre, njtiraющi teplэ prečctэi tvoi2 n0zэ vlasы2 glavы2 svoeS, i3 i3z8 glubinы2 stensщi: ne tri1ni mS, nižE njmerzi2 b9e m0й: no prіimi1 mz kaющuюsz, i3 sp7si2 ćkw є3di1nъ člvэkolю1becъ.

Slava, i3 nhnэ, t0йže.

Čtє1nіz že vs‰ t skazanіz, є4že t matfea s™agw є3đlіa dnE. Taže є3đlіe t їwanna, začalo m7a, bli1zъ koncA, bez8 prestypki:

Vo vremz džno, svidёtelьstvovaše nar0dъ shй so ї}somъ, є3gdA lazarz vozglasi2 t gr0ba:

Konecъ vъ začalэ m7g-mъ:

Я%že ќbw ѓzъ glag0lю, ćkože rečE mnЁ nc7ъ, takw glag0lю.

Pal0mъ n7, i3 tripёsnecъ, tvorenіe gospodi1na kosmы2, є3gHže kraestr0čіe:

Tetradі palw2.

Sjestь vъ sredu vospoю2. Їrmosы2 po dvaždы. Tropari2 na v7i. Poslэdi1 že їrm0sъ džba li6ka vkypэ. Glasъ v7.

Pёsnь G.

Їrm0sъ: Na kameni mS vёrы ўtverdi1vъ, razširi1lъ є3si2 ўstA mo‰ na vragi2 mo‰, vozveseli1 bo sz dyhъ m0й vnegdA pёti: nёstь s™ъ, ćkože bGъ našъ, i3 nёstь pravedenъ, pače tebE gDi.

Vo tщetnыhъ sob0riщe bezzak0nnыhъ, i3 mhslію sobiraetsz ѕlonravnoю, njsuždena i3zbavitelz i3zreщi1 tz hrtE. E#myže poemъ: tы2 є3si2 bGъ našъ, i3 nёstь s™ъ pače tebE gDi.

Lю1tый sovёtъ bezzak0nnыhъ, pritvorsetsz bGob0rnыz duši2 syщій, ćkw ѕlopotrebna pravednago ўbi1ti hrtA. E#myže poemъ: tы2 є3si2 bGъ našъ, i3 nёstь s™ъ pače tebE gDi.

Kondakъ, glasъ d7.

Pod0benъ: Vozneshйsz:

Pače bludni1cы blaže, bezzak0nnovavъ, slezъ tyčы nikakože tebЁ prines0hъ: no molčanіemъ molssz pripadaю ti2, lюb0vію njblobыzaz prečctэi tvoi2 n0zэ, ćkw da njstavlenіe mnЁ ćkw vLka podasi dolgHvъ, zovyщu ti2 sp7se: t skvernыhъ dёlъ moi1hъ i3zbavi mS.

Jkosъ: Ćže pervэe bludni1ca ženA, vnezapu cэlomydrenna kvi1sz, voznenavi1dэvši dэlA stydnagw grэhA, i3 sladosti tэlesnыz, pominaющi stydъ mn0gій i3 sydъ mučenіz, є3g0že preterpstъ bludni1cы i3 skvernіi, t ni1hže pervый є4smь ѓzъ, i3 boю1sz: no prebыvaю vъ ѕl0mъ nbhčai bezymnый. Blydnaz že ženA ўbosvšisz, i3 potщavšisz sk0rw prіi1de, vopію1щi ko i3zbavitelю: člvэkolю1bče i3 щedre, t skvernыhъ dёlъ moi1hъ i3zbavi mS.

Smnaxarій. Stіhi2:

ŽenA polagaющi tэlesi2 hrt0vu mĐro,

Nіkodi1movъ predprіstъ smmrnal0й.

Vo s™yю i3 veli1kuю sredu, pomazavšіz gDa mĐromъ ženы2 bludni1cы, pamztь tvori1ti povelёša b9estvennэйšіi ntcы2: zanE malw prežde sp7si1telьnыz strti sіE bhstь. Všedšu bo ї}su vo їerli1mъ, i3 vъ domY prokažennagw sjmwna bhvšu, ženA kъ nemY pristupi2, i3 i3zlіS na glavY є3gw2 džnoe mnogocёnnoe mĐro. Ўčineno ќbw segw2 radi bhstь zdЁ, da po sp7sovu slovesi2 vezdЁ i3 vo vsёhъ džnoz teplёйšee dёlo propovёstsz. Tkydu že podvi1gšisz prіi1de; zaneže sostradatelьnoe hrt0vo zrsše, i3 ko vsBmъ njbщi1telьnoe, i3 nhnэ pače, є3gdA vъ d0mъ prokažennagw togo2 vi1dэ vvedena, є3g0že neči1sta i3 trečenna vo njbщenіe, zak0nъ povelэvaše bhti. Pomhsli ќbw ženA, ćkože džnagw prokazu, si1ce i3 є3S duševnый nedygъ i3scэli1tъ. I# ќbw vozležaщu є3mY na večeri, na verhъ glavы2 є3gw2 lіetъ mĐro, ćkw cэn0ю syщee dinarій trehъ sHtъ: є4že є4stь šestьdesstъ ґssarій, pёnzzeй desztь, srebrennikwvъ trіehъ. E$йže ўčenicы2 zapreti1ša, i3 naipače їyda їskarіHtskій: no hrt0sъ sію2 zastupi2, da ne presэkytъ d0bragw є3S namёrenіz. Taže i3 pogrebenіe svoE vospominaetъ, їydu tvraщaz predatelьstva, i3 ženY p0česti spodoblsz, є4že vezdЁ po vselennэй seS d0bromu dёlu propovёdatisz. Vёdomo že bydi, ćkw ženA sіS, є3di1na ќbw mni1tsz nBkimъ bhti, ў є3đljstwvъ vsёhъ. Nёstь že, no ў trіehъ ќbw, ćkože glag0letъ b9estvennый zlatoystый1, є3di1na i3 tazžde є4stь, ćže i3 bludni1ca si1ce i3menovasz, ў їwanna že ne ktomY: no drugaz nёkaz čydnaz, i3 žitіE i3myщaz čestn0e, marja sestrA lazareva, ćže ne ѓki bludni1ca syщi, hrt0mъ lюbi1ma bЁ. Si1hъ že, džvaz ќbw marja, prežde šesti2 dneй pashi, vъ domY svoemъ, i4že vъ vifanіi, na večeri vozležaщu, mĐra pomazanіe sodёz, na krasnэi džnagw n0zэ sіE i3zlivaющi, i3 glavnhmi vlasы2 sі‰ njtiraющi, i3z8obi1lіz cэnы2 nanь ўpotreblsющi, i3 ѓki bGu mĐro prinossщi. Vёdzše bo i3zvёstnw, ćkw i3 vъ žertvahъ prinošašesz є3leй bGu2: i3 svzщennicы mĐromъ pomazovahusz: i3 їakwvъ drevle st0lpъ pomaza bGu. Prinese že sіE darstvuющi ćvэ ўči1telю, ѓki bGu, paki njživlenіz radi bratnzgw. Tёmže nižE mzdA є4й njbэщavaetsz, є3gdA i3 samъ їyda r0pщetъ, ćkw lюbostzžatelenъ. Drugaz že ćvэ bludni1ca, prežde dvoю2 dnю2 pashi, vъ t0йže vifanіi є3щE syщu hrtY i3 vъ domY bhvšu sjmwna prokažennagw na večeri, i3 togdA vozležaщu, mnogocёnnoe džnoe mĐro na glavY i3zlivaetъ, ćkože sщ7ennый matfeй i3 markъ povэstvovaša. NJ seй že bludni1cэ i3 ўčenicы2 negodyюtъ, kъ mlctыni hrtY tщatelьnw ўgot0vannoe i3zvёstnw provi1dэvše: seй že i3 mzdA dadesz, є4že vsю1du po vselennэй d0bromu є3S dёlu proslavitisz. DŽvіi ќbw є3di1nu: ljzhkomъ že zlathй si1ce dvЁ ženЁ bhti glag0letъ. Sytь že nёcыi i3 tri2 sі‰ bhti glag0lюtъ: dvЁ ќbw predrečennэi, strti hrt0voй kъ dveremъ približaющeйsz, tretію že i3nyю prežde si1hъ, pače že pervuю tamw bli1zъ sredы2 pr0povэdi є3đlьskіz sіE sotv0ršuю, ćže i3 bludni1ca i3 grёšnica bЁ, vnytrь že d0mu ne prokažennagw, no farіsea sjmwna. Na n0zэ hrtA samagw2, i3 naedinЁ mĐro i3zlіsvšaz: є3gdA i3 є3di1nъ farіseй soblaznsšesz, є4йže i3 mzdY sp7sъ, njstavlenіe grэhHvъ daruetъ. NJ seй že t0kmw sam0й b9estvennый lukA3 vъ svoemъ є3đlіi bli1zъ sredы2, ćkože rečesz povэstvyetъ. I# po p0vэsti nj seй bludni1cэ, ѓbіe nav0ditъ si1ce glag0lz: i3 bhstь po semъ, i3 t0й prohoždaše skvozЁ gradы i3 vє1si, blgovэstvyz i3 propovёduz crtvіe b9іe, t ni1hže kvlsetsz, ćkw ne vo vremz strti sіE bhstь. Mni1tsz ќbw i3 t vremene, i3 t prіemšihъ є3go2, i3 t mёsta, i3 li1cъ, i3 domHvъ, є3щe že i3 t nrava mmropomazanіz tremъ bhti ženamъ si6mъ: dvЁ ќbw bludni6cы, tretію že lazarevu bhti sestrY marjю, žitіemъ sіsющuю čctnhmъ. I# i4nый ќbw d0mъ bhti farіsea sjmwna, drugjй že prokažennagw sjmwna vъ vifanіi, i3 i4nый paki d0mъ marji i3 marfы sestrъ lazarevыhъ vъ t0йže vifanіi, ćkože t si1hъ srazumёti є4stь: ćkw i3 dvЁ večerэ bёstэ hrtY, i3 nboi2 vъ vifanіi: є3di1na ќbw prežde šesti2 dneй pashi vъ domY lazarevэ, є3gdA kdsše sъ ni1mъ i3 lazarь, ćkože gr0movъ shnъ povэstvyetъ4, glag0lz si1ce: prežde šesti2 dneй pashi, prіi1de ї}sъ vъ vifanію, i3dёže bЁ lazarь ўmerый, є3g0že vozdvi1že t mertvыhъ. Sotvori1ša ќbw є3mY večerю, tamw, i3 marfa služaše: lazarь že є3di1nъ bЁ t sovozležaщihъ є3mY. Marja ќbw prіemši ljtru mĐra narda pіstjki mnogocёnnagw, pomaza n0zэ ї}sovэ, i3 njtrE vlasы2 svoi1mi n0zэ є3gw2. Drugaz že večerz bhstь є3mY prežde dvoю2 dnю2 pashi, є3щE syщu vъ vifanіi hrtY vъ domY sjmwna prokažennagw, є3gdA i3 bludni1ca prіi1de kъ nemY mnogocёnnoe mĐro i3zlivaющi, ćkože sщ7ennый matfeй povэstvyetъ glag0lz5, ćkw t hrtA ko ўčenikHmъ: vёste, ćkw po dvoю2 dnю2 pasha bydetъ. I# pomalэ paki nan0sitъ: ї}su že bhvšu vъ vifanіi, vъ domY sjmwna prokažennagw, pristupi2 kъ nemY ženA, ґlavastrъ mĐra i3myщi tzžkocёnnagw, i3 vozlivaše na glavY є3gw2 vozležaщagw. E#myže soglasyetъ i3 markъ, glag0lz6: bё že pasha, i3 nprэsn0cы po dvoю2 dnю2, i3 syщu є3mY vъ vifanіi vъ domY sjmwna prokažennagw vozležaщu, prіi1de ženA: i3 є3li6ka po semъ. Prsщіisz že i3 glag0lющіi, є3di1nu i3 tyюžde bhti, ў četыrehъ є3đljstwvъ ženY pomazavšuю gDa mĐromъ є3di1nago i3 tog0žde mnstъ bhti sjmwna, farіsea že i3 prokažennago: є3g0že i3 ntcA lazarz že i3 sestrъ є3gw2 marji i3 marfы, bhti nёcыi i3zdaša, i3 є3di1nu večerю i3 tyюžde, i3 t0йžde i3 є3di1nъ d0mъ є3gw2, i4že vъ vifanіi, ў negHže i3 g0rnica p0stlana ўgot0vasz, i3 tainstvennuю večerю bhti, ne d0brэ mnstъ. Sji bo dvЁ večєri, vnЁ їerli1ma vъ vifanіi bёstэ hrtY prežde šesti2, i3 prežde dvoю2 (ćkože rečesz) dnю2 zak0nnыz pashi, є3gdA i3 žєnы2 mĐra razli1čnw hrtY prines0ša. Taйnaz že večerz, i3 p0stlannaz g0rnica, vnytrь grada їerli1ma blgoukrasi1šasz, prežde є3di1nagw zak0nnыz pashi i3 strti hrt0vы dnE. DŽvіi ќbw vъ domY nevёdomagw čelovёka, džvіi že vъ domY (ćkože glag0lюtъ) napersnika i3 ў§nkA їwanna vo s™0mъ sіHnэ, i3dёže i3 ўčenicы2 straha radi їudeйska bshu sokroveni, i3 fwmino2 bhstь njszzanіe po voskrnіi, i3 s™agw d¦a prišestvіe na pztьdesstnicu, i3 i4naz nBkaz neizrečє1nnaz i3 tainstvєnnaz soverši1šasz. Tёmže sіE ќbw mni1tsz mi2, i3 i4stinэ zlatoglag0livagw pače i3zvёstnэe bhti, ćkw dvЁ ќbw sіS žєnы2 vmэnsюtsz: є3di1na ќbw, ćkože rečesz ў trіehъ є3đljstwvъ, bludni1ca syщi i3 grёšnica, na glavY hrt0vu mĐro vozlіsvšaz: i3naz že ў їwanna, marja sestrA lazareva, samёmъ že b9estvєnnыmъ nogamъ hrtHvыmъ sіE prinesšaz i3 vozlіsvšaz. I#nы6z ќbw ±že vъ vifanіi večєri: i4nuю že bhti taйnuю. I# ćvstvennw i3 t džnыhъ po p0vэsti nj bludni1cэ seй, ў§nki2 sp7sъ ko gradu posыlaetъ, ўgot0vati pashu. I#di1te, glag0lz, vo gradъ ko džnsicэ, i3 rchte: ўči1telь glag0letъ, ў tebE sotvorю2 pashu so ўčeniki2 moi1mi. I# paki: i3 srsщetъ vы2 čelovёkъ, skudelьnikъ vodы2 nosS, i3 t0й pokažetъ vamъ g0rnicu velію p0stlannuю, tamw ўgot0vaйte namъ. Nni1 že tšedše, glag0letъ, njbrэt0ša, ćkože zapovёda i5mъ, i3 ўgot0vaša pashu, ćvэ zak0nnuю pri dverehъ syщuю, ю4že i3 prišedъ soverši2 so ў§nki2, ćkože b9estvennый zlatoystъ glag0letъ. Taže i3 večeri bыvaemoй, sjestь taйnoй, i3 b9estvennomu ўmovenію posredЁ sodёznu bhvšu, paki vozlegъ, i3 našu predaetъ pashu na samoй trapezэ, ćkože ljzhkomъ zlathй їwannъ povэstvyetъ, i3 sі‰ ќbw takw. B9estvennый že їwannъ, kъ semY i3 markъ, b9estvennіi є3đljsti, i3 mĐra vi1dъ priloži1ša, vёrnoe sіE i3menovavše i3 mnogocёnnoe. Vozmnёša že pіstіk0nъ, sjestь vёrnoe nareщi2, nelestnoe že i3 nerastvorennoe i3 vvёrennoe vъ čistotY, negli že i3 naricanіe bЁ nёkoe sіE, i3zrsdnэйšagw i3 pervagw mĐra. Prilagaetъ že markъ, ćkw i3 sosydъ sokruši2 t tщanіz ženA, ѓki tэsnovh0dnый, i4že i3 ґlavastrъ i3menyetъ. E$stь že seй sosydъ stklsnый, ćkože glag0letъ sщ7ennый є3pіfanій, bez8 rukosti sotvorennый nёkіz, i4že i3 vmkjonъ si1ce glag0letsz. Bё že mĐro džnoe složennoe t vi1dwvъ ќbw i3 i4nыhъ mn0gihъ, pače že t si1hъ, smĐrnы, cvёta kіnamHma blgouhanna, sjestь, tr0sti ґrwmatskіz, i3 є3lea. No i4že ќmnыmъ mĐromъ pomazavыйsz hrtE b9e, nahodsщihъ strasteй svobodi2, i3 pomi1luй nasъ, ćkw є3di1nъ s™ъ i3 člvэkolю1becъ, ґmi1nь.

Pёsnь }.

Їrm0sъ: Glag0lъ muči1televъ poneže prevozm0že, sedmeri1ceю peщь razžženna bhstь i3nogdA: vъ neйže džtrocы ne njpali1šasz, carevo popravše velёnіe, no vopіshu: vs‰ dэlA gDnz gDa p0йte, i3 prevoznosi1te vo vs‰ vёki.

I#zlivaющi ženA mĐro čestn0e, vladhčnю i3 b9estvennomu strašnomu verhY hrtE, slэdHvъ tvoi1hъ prečctыhъ prikosnysz, njskvernenыma dlanьma, i3 vopіsše: vs‰ dэlA gDnz gDa p0йte, i3 prevoznosi1te vo vs‰ vёki.

Slezami njmыvaetъ n0zэ, povi1nnaz grэhHmъ, sozdavšagw, i3 njtiraetъ vlasы2 svoi1mi. Tёmže vъ žitіi2 sodёznnыhъ ne pogrэši2 i3zbavlenіz, no vopіsše: vs‰ dэlA gDnz gDa p0йte, i3 prevoznosi1te vo vs‰ vёki.

Sщ7ennodёйstvuetsz i3zbavlenіe blagonravnэй, t sp7si1telьnыhъ ўtr0bъ že i3 slezъ i3st0čnika, vъ nemže i3spovёdanіemъ i3zmhvšisz, ne stыdsšesz, no vopіsše: vs‰ dэlA gDnz gDa p0йte, i3 prevoznosi1te vo vs‰ vёki.

Taže: Hvalimъ, blgoslovi1mъ:

I# paki їrm0sъ: Glag0lъ muči1televъ:

ČCtnёйšuю, ne poemъ.

Pёsnь f7.

Їrm0sъ: Dušami či1stыmi, i3 neskvernыmi ўstnami, prіidi1te vozveli1čimъ neskvernuю, i3 prečctuю m™rь є3mmanyilevu, є4юže i3z8 neS kъ roždennomu prinossщe mltvu: poщadi2 dyšы našz hrtE b9e, i3 sp7si2 nasъ.

Nerazymenъ ćvlьsz, i3 lukavъ revnowbraznikъ, darъ dostoйnob9estvenъ sl0vomъ prodaetъ. I$mže d0lgъ razrэši1sz grэhHvъ, kradый lю1tый їyda lюbob9estvennuю blgodatь: poщadi2 dyšы našz hrtE b9e, i3 sp7si2 nasъ.

Glag0letъ šedъ bezzakHnnыmъ knzzє1mъ: čt0 mi h0щete dati, i3 ѓzъ hrtA vamъ i3sk0mago hotsщыmъ predamъ; prisvoenіe hrt0vo їyda tri1nuvый zlatomъ: poщadi2 dyšы našz hrtE b9e, i3 sp7si2 nasъ.

Q slэp0tnagw srebrolю1bіz nečesti1ve, tonyduže zabvenіe poluči1lъ є3si2, ćkw duši2 nikakože ravnostostelenъ mjrъ, ćkože nauči1lsz є3si2: tčaznіemъ bo samъ sebE ўdavi1lъ є3si2 vžegsz predatelю: poщadi2 dyšы našz hrtE b9e, i3 sp7si2 nasъ.

Taže їrm0sъ: Dušami či1stыmi, i3 neskvernыmi ўstnami:

E#xapostіlarій, ćkw njbhčno:

Čert0gъ tv0й vi1ždu sp7se m0й ўkrašennый, i3 ndeždы ne i4mamъ, da vni1du v0nь, prosvэti2 ndэsnіe duši2 moeS svэtodavče, i3 sp7si1 mz. Tri1ždы.

Na hvali1tehъ postavimъ stіhi2 d7, i3 poemъ sі‰ samoglasnы, glasъ №:

TebE dv7ыz sn7a, bludni1ca poznavši bGa, glag0laše, vъ plači molsщisz, ćkw slezъ dostHйnaz sodёlavšaz: razrэši2 d0lgъ, ćkože i3 ѓzъ vlasы2: vozlюbi2 lю1bzщuю, pravednw nenavi1dimuю, i3 bli1zъ mыtareй tebE propovёmъ, blgodёtelю člvэkolю1bče.

Mnogocёnnoe mĐro, bludni1ca smэsi2 so slezami, i3 i3zlіS na prečctэi n0zэ tvoi2, njblobыzaющi: džnuю ѓbіe njpravdalъ є3si2, namъ že proщenіe daruй postradavый nj nasъ, i3 sp7si2 nasъ.

E#gdA grёšnaz prinošaše mĐro, togdA ўčeni1kъ soglašašesz prebezzakHnnыmъ. džvaz ќbw radovašesz, i3stoщaющi mĐro mnogocёnnoe: seй že tщašesz prodati bezcёnnago. SіS vLku poznavaše, ґ seй t vLki razlučašesz. SіS svoboždašesz, ґ їyda rabъ bыvaše vragY. Lю1to є4stь lёnostь, velіe pokasnіe: є4že mnЁ daruй sp7se, postradavый nj nasъ, i3 sp7si2 nasъ.

Q їydina njkasnstva! Zrsše bludni1cu cэlyющuю stwpы2, i3 ўmыšlsše lestію predanіz cэlovanіe. džnaz vlasы2 razrэši2, ґ seй ćrostію vzzašesz, nosS vmёstw mĐra ѕlosmradnuю ѕl0bu: zavistь bo ne vёstь predpočitati poleznoe. Q їydina nkasnstva! T negHže i3zbavi b9e, dyšы našz.

Slava, glasъ v7:

Grёšnaz tečE kъ mĐru, kupi1ti mnogocёnnoe mĐro, є4že pomazati blgodёtelz, i3 mmroprodatelю vopіsše: Daždь mi2 mĐro, da pomažu i3 ѓzъ njči1stivšago vs‰ mo‰ grэhi2.

I# nhnэ, glasъ ѕ7:

Pogružennaz grэh0mъ, njbrёte tS pristaniщe sp7senіz, vi1ždь i3 mĐra so slezami rastvorsющuю, tebЁ vopіsše: vi1ždь sogrэšaющihъ pokasnіz njžidazй. No vLko sp7si1 mz t volnы2 grэh0vnыz, veli1kіz radi tvoeS mlcti.

Na stіh0vnэ stіhi6rы samoglasnы, glasъ: ѕ7.

Dnesь hrt0sъ prih0ditъ vъ d0mъ farіseovъ, i3 ženA grёšnica pristupi1vši kъ nogamъ, valsšesz vopію1щi: vi1ždь pogružennuю grэh0mъ, tčaznnuю dэsnій radi, negnušaemuю t tvoeS blgosti: i3 daždь mi2 gDi njstavlenіe ѕlhhъ, i3 sp7si1 mz.

Stjhъ: I#sp0lnihomsz zaytra mlcti tvoeS, gDi:

ProstrE bludni1ca vlasы2 tebЁ vLcэ, prostrE їyda rycэ bezzakHnnыmъ: džva ќbw prіsti nstavlenіe, džvъ že vzsti srebreniki. Tёmže tebЁ vopіemъ pr0danomu i3 svob0ždšemu nasъ: gDi slava tebЁ.

Stjhъ: I# bydi svёtlostь gDa bGa našegw na nasъ:

Pristupi2 ženA ѕlosmradnaz i3 njskvernenaz, slezы prolivaющi, lю1bzщi sp7se, strastь i3spovёdaющi: kakw vozzrю2 kъ tebЁ vLcэ; samъ bo prišelъ є3si2 sp7sti2 bludni1cu: i3z8 glubinы2 ўmeršuю mS voskresi2, i4že lazarz vozdvi1gnuvый i3z8 gr0ba četverodnevna: prіimi1 mz nkasnnuю gDi, i3 sp7si1 mz.

Stjhъ: I#spovёmsz tebЁ gDi vsёmъ serdcemъ moi1mъ:

Tčaznnaz žitіS radi, i3 ўvёdomaz nrava radi, mĐra nossщaz pristupi2 tebЁ vopію1щi: da ne tveržeši menE blydnuю, rodi1vыйsz t dv7ы: da ne prezriši mo‰ slezы radoste ѓgGlwvъ. No prіimi1 mz kaющuюsz, ю4že ne tri1nulъ є3si2 sogrэšaющuю gDi, veli1kіz radi tvoeS mlcti.

Slava, i3 nhnэ, samoglasenъ, glasъ }. Tvorenіe kassіanы i4nokini.

GDi, ćže vo mnHgіz grэhi2 vpadšaz ženA, tvoE njщuti1všaz b9estvo2, mmron0sicы vzemši či1nъ, rыdaющi mĐro tebЁ prežde pogrebenіz prin0sitъ: ўvы2 mnЁ glag0lющi! Ćkw n0щь mnЁ є4stь razžženіe bludA nevozderžanna, mračnoe že i3 bezlynnoe račenіe grэhA. Prіimi2 mo‰ i3st0čniki slezъ, i4že nblakami proizvodsй m0rz v0du. Prikloni1sz kъ moi6mъ vozdыhanієmъ serdє1čnыmъ, prikloni1vый nb7sA neizrečennыmъ tvoi1mъ i3stoщanіemъ: da njblobыžY preči1stэi tvoi2 n0zэ, i3 njtrY sі‰ paki glavы2 moeS vlasы2, i4hže vъ rai2 є4va, po polydni, šymomъ ќšы njglasi1vši, strahomъ skrhsz. GrэhHvъ moi1hъ mn0žєstva, i3 sudebъ tvoi1hъ bє1zdnы kto2 i3zslёditъ; dušespasče sp7se m0й. Da mS tvoю2 rabY ne prezriši, i4že bezmёrnuю i3mёzй mlctь.

I# ѓbіe: Blgo є4stь:

Tris™0e sъ pokl0nы, i3 časъ №-й bez8 stіhosl0vіz: Bыvaюtъ že i3 pokl0nы po či1nu i4hъ. I# lіtja. I# tpystъ. I# pr0čee ćkože prežde ўkazasz vъ ponedёlьnikъ veli1kій.

Na ѕ7-mъ časЁ troparь prbr0čestva, glasъ }:

Dnesь lukavoe sobrasz s0nmiщe, i3 na tS tщє1tnaz pouči1šasz. Dnesь t soglasіz ўdavlenіe їyda njbručaetъ, kaіafa že nev0leю i3spovёduetъ: ćkw є3di1nъ za vsёhъ vosprіemleši smertь v0leю, i3zbavitelю našъ hrtE b9e, slava tebЁ.

Prokjmenъ, pal0mъ rlg, glasъ d7:

Blgoslovi1tъ tS gDь t sіHna, sotvori1vый nb7o i3 zemlю.

Stjhъ: SE nhnэ blgoslovi1te gDa vsi2 rabi2 gDni.

Prbr0čestva їezekjileva čtenіe. (GlavA v7, st. G-‹, glavA G, st. №-G.)

RečE gDь ko mnЁ: shne čelovёčь, poslю1 tz ѓzъ kъ d0mu ї}levu, njgorčevaющыmъ mS, i5že njgorči1ša mS, sami i3 ntcы2 i4hъ tverg0šasz menE do dnešnzgw dnE. I# shnove žestokoli1čnіi, i3 tverdoserdečnіi: ѓzъ poslю1 tz kъ tBmъ, i3 rečeši kъ ni6mъ: takw glag0letъ ґdwnaJ gDь. Ѓщe ќbw ўslhšatъ i3li2 ўbostsz: zanE d0mъ njgorčevazй є4stь, i3 poznaюtъ, ćkw prbr0kъ є3si2 tы2 posredЁ i5hъ. I# tы2 shne čelovёčь, da ne ўboi1šisz i4hъ, ni ўžasaйsz t licA i4hъ: zanE razsvirёpэюtъ i3 njbhdutъ tS džkrestъ, posredi1 bo skorpjєvъ tы2 živeši: slovesъ i4hъ ne ўb0йsz, i3 t licA i4hъ ne ўžasaйsz, zanE d0mъ njgorčevazй є4stь. I# vozglag0leši slovesA mo‰ kъ ni6mъ: ѓщe ќbw ўslhšatъ, i3li2 ўbostsz, zanE d0mъ prognёvazй є4stь. I# tы2 shne čelovёčь poslyšaй glag0lющagw kъ tebЁ, ne bydi njgorčevazй, ćkože d0mъ prewgorčevazй: tverzi ўstA tvo‰, i3 snёždь, ćže ѓzъ daю2 tebЁ. I# vi1dэhъ, i3 sE rukA prosterta ko mnЁ, i3 vъ neй svi1tokъ kni1žnый. I# razvi2 є3go2 predo mn0ю, i3 vъ t0mъ pi6sana bhša prє1dnzz i3 z†dnzz: i3 vpi1sano bsše vъ nemъ rыdanіe, i3 žalostь, i3 g0re. I# rečE ko mnЁ: shne čelovёčь, snёždь svi1tokъ seй, i3 i3di2, i3 rcы2 sыnHmъ ї}lєvыmъ. I# tverz0hъ ўstA mo‰, i3 napita mz svi1tkomъ si1mъ. I# rečE ko mnЁ: shne čelovёčь, ўstA tvo‰ snэdstъ, i3 črevo tvoE nashtitsz svi1tka segw2 dannagw tebЁ: i3 snэd0hъ є3go2, i3 bhstь vo ўstёhъ moi1hъ ćkw medъ sladokъ.

Prokjmenъ, pal0mъ rld, glasъ ѕ7:

Bosщіisz gDa, blgoslovi1te gDa.

Stjhъ: Hvali1te i4mz gDne, hvali1te rabi2 gDa.

Čtenіe є3đlіa. I# po či1nu tris™0e sъ pokl0nы i3 tdaemъ stіhosl0vіe časHvъ. Devstый že časъ načinaemъ t tris™agw: vъ nemže i3 poslёdnee bыvaetъ čtenіe t є3đlіa.

Taže glag0lemъ: Ne predaždь nasъ:

Tris™0e sъ pokl0nы. Takožde i3 blžє1nnы. Tvorsщe i3 nbы6čnыz pokl0nы. Glag0lemъ že i3 kondakъ veli1kіz sredы2, i3 hrama s™agw, i3li2 s™hz.

Slava:

So s™hmi ўpok0й:

I# nhnэ, hrama, bcdы. Ѓщe že ni2, glag0lemъ:

Predstatelьstvo hrtіanъ:

GDi pomi1luй, m7, i3 G veli6kіz pokl0nы, i3 v7i m†lыz.

Tris™0e: i3 pokl0nы G.

GDi pomi1luй, v7i.

I# mltva: Vses™az trbce:

Taže: Dost0йno є4stь:

Slava, i3 nhnэ: i3 vmёstw tpysta glag0letъ nastostelь mltvu:

VLko mnogomlctive: vsю2 do koncA.

Seй že glag0lemэй mы2 ni1cъ padše na zemlю, m0limsz. I# po i3spolnenіi toS, namъ vostavšыmъ, preklonsetsz i3 t0й samъ kъ bratіi, i3 pr0sitъ proщenіz, glag0lz: Blgoslovi1te ntcы2 s™ji, i3 prosti1te mi2 grёšnomu, ±že sogrэši1hъ vo vseй ži1zni moeй, i3 vo vseй s™ёй četыredesstnicэ, sl0vomъ, dёlomъ, pomыšlenіemъ, i3 vsёmi moi1mi čyvstvы. Bratіzmъ že tvэщavšыmъ: BGъ da prosti1tъ ti2 čestnhй džtče. Taže prih0dztъ i3 bratіz dvA dvA, pr0sztъ pod0bnэ i3 tji proщenіz, glag0lющe: Prosti1 mz džtče s™hй: i3 pr0čee, ćkože vhše pisasz. I# prіemše proщenіe, i4demъ vъ kє1llіi našz, i3 molči1mъ do časA večernzgw. Vъ sob0rnыhъ že hramэhъ i3 prih0dskihъ rosh0dъ ne bыvaetъ: no po proщenіi trezv0nъ vъ dv0i.

Vo s™yю i3 veli1kuю sredu večera, vo svэti1lьničnoe, nbhčnoe stіhosl0vіe t tris™agw bez8 pokl0nwvъ. Stіhosl0vimъ že, i3 Ko gDu vnegdA skorbёti mi2: bez8 pokl0nwvъ. Na GDi vozzvahъ, postavimъ stіhHvъ ‹ i3 poemъ samoglasnы, glasъ №:

TebE dv7ыz sn7a, bludni1ca poznavši bGa, glag0laše, vъ plači molsщisz, ćkw slezъ dostHйnaz sodёlavšaz: razrэši2 d0lgъ, ćkože i3 ѓzъ vlasы2: vozlюbi2 lю1bzщuю, pravednw nenavi1dimuю, i3 bli1zъ mыtareй tebE propovёmъ, blgodёtelю člvэkolю1bče.

Mnogocёnnoe mĐro bludni1ca smэsi2 so slezami, i3 i3zlіS na prečctэi n0zэ tvoi2, njblobыzaющi: džnuю ѓbіe njpravdalъ є3si2, namъ že proщenіe daruй, postradavый nj nasъ, i3 sp7si2 nasъ.

E#gdA grёšnaz prinošaše mĐro, togdA ўčeni1kъ soglašašesz prebezzakHnnыmъ. džvaz ќbw radovašesz, i3stoщaющi mĐro mnogocёnnoe: seй že tщašesz prodati bezcёnnago. SіS vLku poznavaše, ґ seй t vLki razlučašesz. SіS svoboždašesz, ґ їyda rabъ bыvaše vragY. Lю1to є4stь lёnostь, velіe pokasnіe: є4že mnЁ daruй sp7se, postradavый nj nasъ, i3 sp7si2 nasъ.

Q їydina nkasnstva! Zrsše bludni1cu cэlyющuю stwpы2, i3 ўmыšlsše lestію, predanіz cэlovanіe. DŽnaz vlasы2 razrэši2, ґ seй ćrostію vzzašesz, nosS vmёstw mĐra ѕlosmradnuю ѕl0bu: zavistь bo ne vёstь predpočitati poleznoe. Q їydina nkasnstva, t negHže i3zbavi b9e, dyšы našz.

Glasъ v7:

Grёšnaz tečE kъ mĐru, kupi1ti mnogocёnnoe mĐro, є4že pomazati blgodёtelz, i3 mmroprodatelю vopіsše: daždь mi2 mĐro, da pomažu i3 ѓzъ njči1stivšago vs‰ mo‰ grэhi2.

Glasъ ѕ7:

Pogruženaz grэh0mъ, njbrёte tS pristaniщe sp7senіz, vi1ždь i3 mĐra so slezami rastvorsющuю, tebЁ vopіsše: vi1ždь, sogrэšaющihъ pokasnіz njžidazй: no vLko sp7si1 mz t volnы2 grэh0vnыz, veli1kіz radi tvoeS mlcti.

Dnesь hrt0sъ prih0ditъ vъ d0mъ farіseovъ, i3 ženA grёšnica pristupi1vši kъ nogamъ, valsšesz vopію1щi: vi1ždь pogružennuю grэh0mъ, tčaznnuю dэsnій radi, negnušaemuю t tvoeS blgosti, i3 daždь mi2 gDi njstavlenіe ѕlhhъ, i3 sp7si1 mz.

ProstrE bludni1ca vlasы2 tebЁ vLcэ, prostrE їyda rycэ bezzakHnnыmъ: džva ќbw prіsti njstavlenіe, džvъ že vzsti srebreniki. Tёmže tebЁ vopіemъ pr0danomu, i3 svob0ždšemu nasъ: gDi slava tebЁ.

Pristupi2 ženA ѕlosmradnaz i3 njskvernenaz, slezы prolivaющi, lю1bzщi sp7se, strastь i3spovёdaющi: kakw vozzrю2 kъ tebЁ vLcэ; samъ bo prišelъ є3si2 spasti2 bludni1cu: i3z8 glubinы2 ўmeršuю mS voskresi2, i4že lazarz vozdvi1gnuvый i3z8 gr0ba četverodnevna: prіimi1 mz nkasnnuю gDi, i3 sp7si1 mz.

Tčaznnaz žitіS radi, i3 ўvёdomaz nrava radi, mĐra nossщaz pristupi2 tebЁ vopію1щi: da ne tveržeši menE blydnuю, rodi1vыйsz t dv7ы, da ne prezriši mo‰ slezы, radoste ѓgGlwvъ, no prіimi1 mz kaющuюsz, ю4že ne tri1nulъ є3si2 sogrэšaющuю gDi, veli1kіz radi tvoeS mlcti.

Slava, i3 nhnэ, glasъ }. Tvorenіe kassіanы i4nokini.

GDi, ćže vo mnHgіz grэhi2 vpadšaz ženA, tvoE njщuti1všaz b9estvo2, mmron0sicы vzemši či1nъ, rыdaющi mĐro tebЁ prežde pogrebenіz prin0sitъ: ўvы2 mnЁ, glag0lющi, ćkw n0щь mnЁ є4stь razžženіe bludA nevozderžanna, mračnoe že i3 bezlynnoe račenіe grэhA. Prіimi2 mo‰ i3st0čniki slezъ, i4že nblakami proizvodsй m0rz v0du. Prikloni1sz kъ moi6mъ vozdыhanієmъ serdє1čnыmъ, prikloni1vый nb7sA, neizrečennыmъ tvoi1mъ i3stoщanіemъ, da njblobыžY prečctэi tvoi2 n0zэ, i3 njtrY sі‰ paki glavы2 moeS vlasы2: i4hže vъ rai2 є4va, po polydni, šymomъ ќšы njglasi1vši, strahomъ skrhsz. GrэhHvъ moi1hъ mn0žєstva, i3 sudebъ tvoi1hъ bє1zdnы kto2 i3zslёditъ; dušespasče m0й, da mS tvoю2 rabY ne prezriši, i4že bezmёrnuю i3mёzй mlctь.

Vh0dъ so є3đlіemъ.

Svёte ti1hій:

Prokjmenъ, pal0mъ rlє, glasъ d7:

I#spovёdaйtesz bGu nbcnomu, ćkw blgъ, ćkw vъ vёkъ mlctь є3gw2.

Stjhъ: I#spovёdaйtesz bGu bogHvъ, ćkw vъ vёkъ mlctь є3gw2.

I#sh0da čtenіe. (GlavA v7, st. №i-k7v.)

Bhstь vo dni6 mnHgіz džnы, veli1kъ bhvъ mwmseй, i3zhde kъ bratіzmъ svoi6mъ sыnHmъ ї}lєvыmъ: razumёvъ že bolёznь i4hъ, vi1dэ čelovёka є3gĐptznina bію1щa nёkoego є3vreanina t bratіi є3gw2 sыnHvъ ї}levыhъ. NJbozrёvsz že sёmw i3 nvamw, nikog0že vi1dэ: i3 porazi1vъ є3gĐptznina, skrы2 є3go2 vъ pescЁ. I#zšedъ že vo vtorhй denь, vi1dэ dvA m{ža є3vreanina bію1щыzsz, i3 glag0la njbi1dzщemu: česw2 radi tы2 bіeši i4skrennzgo; DŽnъ že rečE: kt0 tz postavi knszz i3 sudію2 nad8 nami; є3dA ўbi1ti mS tы2 h0щeši, i4mže w4brazomъ ўbi1lъ є3si2 včerA є3gĐptznina; ўbossz že mwmseй, i3 rečE: ѓщe si1ce kvlenъ bhstь glag0lъ seй; ўslhša že faraHnъ glag0lъ seй, i3 i3skaše ўbi1ti mwmsea. Ti1de že mwmseй t licA faraHnova, i3 vseli1sz vъ zemli2 madіamstэй: prišedъ že vъ zemlю madіamskuю, sёde pri kladzzэ. Svzщenniku že madіamskomu bёša sedmь dщereй pasyщihъ džvcы ntcA svoegw2 їwf0ra: prišedše že čerpahu, d0ndeže nap0lniša kwrhta, napoi1ti džvcы ntcA svoegw2 їwf0ra. Prišedše že pastыrіe i3zgnaša |: vostavъ že mwmseй i3zbavi i5hъ, i3 nalіS i5mъ, i3 napoi2 džvcы i4hъ. Prіid0ša že kъ ragui1lu ntcY svoemY, džnъ že rečE i5mъ: čto2 ćkw ўskori1ste prіiti2 dnesь; DŽnыz že rek0ša: čelovёkъ є3gĐptzninъ i3zbavi nasъ t pastыreй, i3 načerpa namъ, i3 napoi2 džvcы našz. DŽnъ že rečE dщeremъ svoi6mъ: i3 gdЁ є4stь; i3 vskyю si1ce njstaviste čelovёka; prizovi1te u5bo є3go2, da ćstъ hlёbъ. Vseli1sz že mwmseй ў čelovёka: i3 dadE sepfHru dщerь svoю2 mwmseю vъ ženY. Vo črevэ že začenši ženA, rodi2 shna, i3 narečE mwmseй i4mz є3mY, girsamъ, glag0lz: ćkw prišlecъ є4smь vъ zemli2 čuždeй. E#щe že začenši rodi2 shna vtorago, i3 narečE i4mz є3mY є3lіezerъ, glag0lz: bGъ bo ntcA moegw2 pom0щnikъ m0й, i3 i3zbavi mS i3z8 ruki2 faraHnovы.

Prokjmenъ, pal0mъ rlz, glasъ d7:

GDi, mlctь tvoS vo vёkъ, dёlъ rukY tvoє1ю ne prezri.

Stjhъ: I#spovёmsz tebЁ gDi vsёmъ serdcemъ moi1mъ, i3 pred8 ѓgGlы vospoю2 tebЁ.

Jwva čtenіe. (GlavA v7, st. №-‹.)

Bhstь ćkw denь seй, i3 prіid0ša ѓgGli b9іi predstati pred8 gDemъ: i3 dіavolъ prіi1de posredЁ i4hъ predstati pred8 gDemъ. I# rečE gDь dіavolu: tkydu tы2 grzdeši; togdA rečE dіavolъ pred8 gDemъ: prošedъ podnebesnuю, i3 njbšedъ vsю2 zemlю, prіid0hъ. I# rečE gDь kъ dіavolu: vnslъ li є3si2 ќbw (mhslію tvoeю) rabY moemY jwvu; ćkw nёstь takovA t syщihъ na zemli2: čelovёkъ neѕl0bivъ, i4stinenъ, nepor0čenъ, bGočesti1vъ, ўdalszйsz t vsskagw ѕlA, є3щe že priderži1tsz neѕl0bіz: th že reklъ є3si2 i3mBnіz є3gw2 pogubi1ti votщE. Tvэщavъ že dіavolъ gDvi, rečE: k0žu za k0žu, i3 vs‰ є3li6ka i4matь čelovёkъ, dastъ za dyšu svoю2. Nbače posli2 ryku tvoю2, i3 kosni1sz kostemъ є3gw2, i3 pl0ti є3gw2, ѓщe ne vъ lice tz blgoslovi1tъ. Reče že gDь dіavolu: sE predaю1 ti є3go2, t0kmw dyšu є3gw2 soblюdi2. I#zhde že dіavolъ t licA gDnz, i3 porazi2 jwva gn0emъ lю1tыmъ t n0gъ daže do glavы2. I# vzS (jwvъ) črepъ, da njstrogaetъ gn0й sv0й, i3 t0й sэdsše na gn0iщi vnЁ grada. Vremeni že mn0gu minyvšu, rečE kъ nemY ženA є3gw2 glag0lющi: dok0lэ terpi1ši, sE poždY vremz є3щE malo, čaющi nadeždi sp7senіz moegw2. Se bo potrebi1sz t zemli2 pamztь tvoS, shnove tvoi2 i3 dщє1ri, moegw2 čreva bolBzni i3 trudы2, i4miže votщE trudi1hsz sъ bolёznьmi: th že samъ vъ gnoi2 červeй sэdi1ši, njbnoщevaz vnЁ bez8 pokr0va, i3 ѓzъ skitaющisz i3 služaщi, mёsto t mёsta prehodsщi, i3 d0mъ t d0mu, njžidaющi s0lnca, kogdA zaйdetъ, da počjю t trudHvъ moi1hъ, i3 t bolёzneй, ±že mS nhnэ njbderžatъ. No rcы2 glag0lъ nёkій ko gDu, i3 ўmri2. DŽnъ že vozzrёvъ rečE kъ neй: vskyю ćkw є3di1na t bezymnыhъ ženъ vozglag0lala є3si2; ѓщe blag†z prіshomъ t ruki2 gDni, ѕlhhъ li ne sterpi1mъ; vo vsёhъ si1hъ priklюči1všihsz є3mY, niči1mže sogrэši2 jwvъ ўstnama pred8 bGomъ, (i3 ne dadE bezymіz bGu).

Taže: Da i3spravitsz mltva moS:

E#đlіe t matfea, začalo Ri. I# pr0čee poslёdovanіe preždewsщ7ennыhъ.

I# po prenesenіi čctnhhъ darHvъ pokl0nы G. I# ѓbіe ўpraždnsюtsz soveršennw vъ cerkvi bыvaєmыz pokl0nы. Vъ kellіahъ že daže i3 do veli1kagw pztkA soveršaюtsz.

 

Komentarisanje nije više omogućeno.